Josta je križanec med črnim ribezom in kosmuljo. Rastlina oblikuje velik odporen listopadni grm, ki pozno spomladi rodi majhne vijolične cvetove, ki jim sledijo rdeče-črne jagode v velikosti kosmulje, vendar z bogatejšim in slajšim okusom. Čeprav so jagode joste precej trpke v primerjavi z drugim mehkim sadjem, so dovolj sladke, da jih jemo surove neposredno z grma ali pa kuhane v sladkih ali slanih jedeh. 

Po videzu je sadje pričakovano kombinacija črnega ribeza in kosmulje. Grm je brez trnov in zraste približno dva metra visoko in široko. Ko so plodovi zreli, so videti kot velik črni ribez ali majhne kosmulje s prosojno, temno črno-vijolično lupino. 

Nove veje se vedno pojavljajo iz središča debla rastline. Na družinsko poreklo spominjajo tudi njeni trikrpi, zaobljeni in zarezani listi, zelo podobni listom rastline črnega ribeza. Vendar pa sadež joste nima običajne arome črnega ribeza. Cvetovi, podobni kosmuljinim, rastejo posamezno ali v parih na kratkih pecljih iz vej in se med aprilom in majem obarvajo v vpadljivo škrlatno barvo. Cvetovi so samooplodni, zato za optimalno oploditev ne potrebujete druge joste v bližini.

Kdaj sadimo grm?

Najboljši čas za presajanje joste je pozna jesen, takoj ko rastlina izgubi liste. Izkopljite sadilno jamo približno dva do tri metre stran od drugih rastlin, da bo grm imel dovolj prostora za rast.

Velikost luknje vedno temelji na  velikosti koreninske grude in mora biti približno dvakrat večja od le-te. Grm postavite v luknjo tako globoko, kot je bila prej v loncu ali še raje malce globlje in jo zasujte z zemljo. Takoj po sajenju izberite tri do pet najmočnejših vej, ki jih pustite na grmu. Preostale veje odrežite. Izbrane glavne veje, ki so še ostale, skrajšajte na približno 30 do 40 centimetrov. Zdaj josto dobro zalijte, da pospešite ukoreninjanje in zdravo rast. 

Kakšne pogoje za rast in uspevanje potrebuje josta?

Josto lahko gojimo kot samostoječi grm ali pa kot vzpenjalko ob steni v bogati prsti in na sončnem mestu. Pozimi grm obrežemo, cvetove pa zgodaj spomladi po potrebi zaščitimo pred pozebo. V tem času zemljo tudi pognojimo z organsko snovjo, na primer z domačim kompostom. V primernih pogojih bi okusni plodovi morali dozoreti in biti pripravljeni na pobiranje v sredini poletja. 

Izberite sončno lokacijo

Josta je glede pogojev gojenja v marsičem podobna črnemu ribezu. Glavna stvar pri tem je izbira prave lokacije, da bo grm lahko zrasel v polni meri. Lokacija z veliko sončne svetlobe je idealna za zorenje plodov, vendar se je treba izogibati vetrovnim in k zmrzali nagnjenim območjem. Na lokacijah, ki so izpostavljene nizkim zimskim temperaturam, obstaja nevarnost, da zgodnji cvetovi ne bodo oprašeni, zaradi česar se iz cvetov posledično ne bodo razvili niti plodovi.

Josta 'Jogranda' in 'Jocheline' sta idealni za takšne lege, saj cvetita nekoliko bolj pozno. V procesu opraševanja posamezni cvetovi odpadejo, če jih niso oprašile žuželke. 

Glede samih tal josta ni tako zelo zahtevna. Najraje ima srednje težka, humusna, s hranili bogata in rahlo kisla tla.

V prvih dveh letih gnojite pogosteje

Rastlino približno dve leti po sajenju gnojite pogosteje, saj ima v tem obdobju in tudi nasploh velike potrebe po hranilih. Uporabite gnojilo s počasnim sproščanjem, da rastlini zagotovite hranila skozi celotno vegetacijsko obdobje. Josta je občutljiva na klor, zato je nikoli ne zalivajte z vodo neposredno iz pipe. Pazite, da bo imela dovolj kalija, saj je ta nujno potreben za oblikovanje zdravih plodov. Zaradi zgodnjega razvoja cvetov jo navadno gnojimo že v začetku februarja. 

Redno obrezovanje daje lepšo rast in več plodov

Redna nega odrasle joste vključuje pogosto obrezovanje. Ko je vaš grm star približno štiri leta, z ostrimi škarjami odrežite vse starejše veje blizu tal, tako da za seboj pustite le šest do osem močnih glavnih vej. Uveljavljene veje (stare dve do štiri leta) so še posebej pomembne za plodove in jih je treba pustiti na rastlini, prestare veje pa lahko brez zadržkov odstranimo. Z redčenjem vej poskrbimo, da bo rastlina vso svojo energijo usmerjala v novo rast. Vsako leto obrežite tudi šibke veje. Najboljši čas za to je takoj po nabiranju zadnjih plodov ali pozno pozimi, tik preden se začne ponovno kaljenje.