Odpadlo listje je prava zakladnica hranilnih snovi, ki se na naraven način vračajo nazaj v zemljo. Za črve, žuželke, ne smemo pa pozabiti niti na ježke, odpadlo listje pomeni skrivališče in zavetišče, brez katerega praktično ne morejo preživeti. Če se tako odločite, da listja ne boste grabili, s tem ni nič narobe. Če ima rajši nekoliko bolj urejen vrt in pogled nanj, pustite vsaj nekaj listja ležati pod drevesi in grmovjem, saj je zanje to izjemno dragoceno gnojilo. Pograbite listje le pod hrastom, kostanjem in orehom, saj vsebnost tanina neugodno vpliva na rast rastlin okoli teh dreves. Listje omenjenih dreves tudi ni primerno za kompostiranje, kajti prav isti tanin upočasnjuje proces razgrajanja. Dodatno je treba poudariti, da manjše količine listja lahko odložite v posode za zbiranje bioloških odpadkov, odvoz večjih količin pa vam bodo komunalna podjetja zaračunala posebej.
Eno najboljših gnojil je gnojilo iz listja
Če se boste odločili za kompostiranje, boste prihranili stroške odvoza bioloških odpadkov, poleg tega boste imeli pri roki najboljše gnojilo za vse svoje rastline, zemlja bo zaradi njega bolj rahla in primernejša za rast korenin. Kompostiranje lahko pospešite v posodi za hitro kompostiranje, listje mora biti ovenelo in narezano, dodati pa morate sredstvo za pospeševanje trohnenja. Narežete ga lahko z drobilnikom ali rezalnikom.
Najprimernejši čas za zlaganje komposta je prav oktober. Prostor, ki naj bo senčen, torej med drevesi ali grmovjem, ogradimo z lesom, opeko ali žico, nato začnemo zlaganje organskih odpadkov. Začnemo z materialom, ki bo zagotovil drenažo, torej vejami, koruznico in podobnim, nadaljujemo s plastjo gospodinjskih odpadkov in odpadkov z vrta, plastjo gnoja in plastjo listja. Nato ponovimo, pri čemer naj bo vsaka plast debela 30 centimetrov, celoten kup pa naj v višino meri do 200 centimetrov, v nasprotnem primeru se lahko zaradi teže iztisne zrak in se bo začelo gnitje. Na sredini naj bo kup nekoliko višji, pokriti ga moramo s koruznico, slamo ali smrečjem, da zagotovimo odtekanje vode in ga ohranjamo bolj suhega. Presuh ne sme biti, saj ne bo razpadanja, če je masa preveč mokra, pa si pomagamo z dodajanjem časopisnega papirja, pepela, zemlje z domačega vrta ... Ob zlaganju komposta v maso na dveh višinah zapičimo dolge palice. S stresanjem teh pozneje poskrbimo za prezračevanje, s čimer preprečimo gnitje. Druga možnost je, da kup rahlo premešate z vilami.
Naredite listnico
Večje količine listja, ki ga ne boste mogli kompostirati oziroma ne sodijo v navaden kompostnik, pa preprosto nagrabite v jamo, ki ste jo predhodno izkopali v senčnem in vlažnem prostoru. Globoka naj bo 30 centimetrov, lahko jo ogradite, mora pa biti na odprtem oziroma izpostavljena dežju. Listje prekrijte z vejami, da ga ne bo raznašalo. Poleti boste lahko listavko uporabili kot zastirko, čez dve leti pa bo listje povsem razpadlo in ga boste lahko uporabili na gredicah ali za presajanje sobnih rastlin.
Naravna zastirka
Z listjem lahko zaščitite rastline, ki so bolj občutljive na mraz, denimo sivko, jagode, grmovje jagodičja, vrtnice in drugo. Da ga ne bo raznašalo naokoli, ga obtežite z vejami iglavcev. Pri vrtnicah pred tem pozorno odstranite njihove odpadle liste, z njimi pa morebitne zametke glivičnih bolezni. Če se želite izogniti zapleveljenju gredic, jih prekrijte z listjem, ki ga prav tako obtežite z vejami iglavcev. Na ta način boste preprečili erozijo, prst pa bo bolj rahla. Plast listja naj bo rahla in debela največ 3 centimetre. Spomladi bo zastirka pomagala ohranjati vlago in tako zagotavljala idealne pogoje za rast.
Dominvrt e-novice
V branje priporočamo še:
Komentarji (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV