Splošna pravila po katerih bi lahko sklepali ali gre za užitno ali strupeno gobo na na žalost ne obstajajo. Vedno je potrebno identificirati posamezni primer in se prepričati za katero gobo gre – včasih pa nas lahko tudi videz zavede. Najpomembnejše pravilo, ki se ga vedno držimo, je, da v kolikor nismo popolnoma prepričani za katero vrsto gre, gobo raje pustimo pri miru.

Miti o prepoznavanju užitnih in strupenih gob, ki ne držijo:

Goba, na kateri so vidne poškodbe, narejene s strani polža ali drugih žuželk zagotovo ni strupena.  To prepričanje je popolnoma napačno, saj  imajo žuželke in druge živali lahko razvito odpornost tudi na gobe, ki so človeku strupene. 

Užitne gobe imajo sladek okus in prijetno aromo. Okus in vonj v resnici nimata nobene povezave s toksičnostjo. Obstajajo gobe, ki so zelo prijetnega okusa in vonja, vendar hkrati vsebujejo strup, ki je za človeka lahko celo smrtno nevaren – in seveda obratno – gobe, ki niso strupene a so vseeno neužitne zaradi neprijetnega okusa.  

Tudi prepričanje, da gobe, ki rastejo na lesu, niso strupene, je napačno, nekatere izmed njih so celo smrtonosne.  

Ne zamenjajte jurčka za neužitnega žolčastega grenivca

Žolčasti grenivec je na prvi pogled precej podoben poletnemu gobanu in raste v enakem obdobju, zato se vam lahko hitro pripeti, da ga pomešate med užitne gobe.  V pomoč pri razpoznavanju vam je lahko tudi njegova velikost, je namreč nekoliko manjši od jurčka. Kljub temu, da žolčasti grenivec ni stupen, pa lahko s svojim grenkim okusom, ki se ga ne znebimo niti s toplotno obdelavo, precej pokvari jed. 

Tudi lisičke imajo strupene dvojnike

Nabiranje navadnih lisičk je lahko pravo veselje. Na travi jesenskega gozda, ki se v tem času že kaže v vsej svoji pisani barvitosti, bodo pogled pravih gobarjev pritegnile lisičke v živahnih rumenooranžnih odtenkih. Te niso cenjene le zaradi odličnega okusa, ampak tudi zaradi svojih zdravilnih lastnosti. Uživanje teh gob, ki so precej pogoste tudi pri nas, pomaga ohranjati zdrava jetra, izboljšuje vid, krepi imunski sistem ter ob vsem tem še oskrbi naše telo z vitamini.

Užitne lisičke, med katere sodita tudi čokata žilolistka in žametna lisička, pa ob nepozornosti ali zaradi nepoznavanja hitro zamenjamo za katero izmed strupenih vrst.  Divji lisičkovec, Oljkov livkar in kosmata mlečnica po izgledu zares spominjajo na lisičke, vendar bodite previdni, saj gre v resnici za njihove strupene sorodnike. 

Splošni znaki po katerih bi lahko ločevali strupene gobe od užitnih torej ni. V pomoč pri identifikaciji za katero gobo gre pa so nam lahko nekatere usmeritve.   

- Ste našli gobo na travniku, v gozdu ali pod drevesom? 

- Ali rastejo posamezno ali v obroču ali šopku?

- Ali lahko zaznate njen vonj?

- Ali goba spremeni barvo, če jo prerežete ali udarite?

- Kakšna je velikost, oblika, tekstura in barva beta? Ali ima obroček?

- Kakšna je velikost, oblika in tekstura klobučka? 

- Kakšne teksture je meso?

- V katerem letnem času ste našli gobo?

Katerih gob se moramo že na daleč izogibati?

Med najbolj strupene gobe, ki rastejo pri nas, sodijo mušnice, dežnički, kučmice. Te namreč vsebujejo amatoksine, ki poleg slabosti, bruhanja, driske in hudih krčev v trebuhu povzročajo tudi odpoved nekaterih organov, navadno so najbolj prizadeta jetra, srce in ledvice.