Naj smo še tako dosledni pri gojenju vrtnin, jih vzgajamo z ljubeznijo, gnojimo, zalivamo, jim zagotavljamo idealno lego, oporo in zaščito, ni nujno, da bo naš pridelek zdrav in bogat. Ta je namreč odvisen od številnih dejavnikov. Najbolj nam jo lahko zagode vreme, na katerega žal nimamo vpliva, sive lase vrtičkarjem pa povzročajo predvsem škodljivci, s katerimi se vsak bolj ali manj uspešno spopada na svoj način. Največ škode na vrtovih in poljih naredijo polži, predvsem tisti brez hišice – pri nas sta to veliki rdeči lazar in portugalski lazar. Za zadnjega, ki se je v Evropi razširil v zadnjih dvajsetih letih, se domneva, da je k nam prišel z lončnicami, ki so bile posajene v zemljo, polno njegovih jajčec. Pred nekaj desetletji je bilo težav s polži manj tudi zato, ker so jih pokončale kokoši, goske in race, teh pa je zdaj bistveno manj oziroma se prosto pasejo večinoma le še na kmetijah.

Kakorkoli, čeprav polži niso zgolj sovražniki vrta, saj do neke mere prispevajo k tvorbi humusa ter odstranjujejo razne ostanke rastlin, se jih, če želimo zdrav pridelek, moramo znebiti oziroma jih pregnati z vrta. Najbolj idealno bi bilo, če bi ves čas stali na vrtu in jih sproti odnašali drugam, a je to v praksi neizvedljivo, zato moramo razmisliti o drugih ukrepih. Nekateri so do nezaželenih vrtnih obiskovalcev prijazni in jih samo odženejo, z drugimi polže uničimo; nekateri so se izkazali za uspešne pri nekom, kdo drug pa tarna, da ti ukrepi ne delujejo. V nadaljevanju vam predstavljamo različne načine in 'orodja', ki naj bi bili uspešni v vojni s polži.

Najbolje je preizkusiti več različnih možnosti hkrati, od rednega pobiranja, nastavljanja pasti in privabljanja ter zasajevanja njihovih naravnih sovražnikov pa vse do mehanskih preprek. Kaj zares deluje in kaj ne, boste najbolje ugotovili tako, da posamezne načine preizkusite sami; če vam bo polže uspelo pregnati, ne da bi jim škodovali, pa toliko bolje.

Spoznajmo polže

Ne pravijo kar tako, da je sovražnike treba dodobra spoznati, in s polži ni nič drugače. Da bi se jih uspešno znebili, se je za začetek priporočljivo podučiti o njihovem življenjskem ciklu, lastnostih in navadah. Lazarji na primer imajo enoletni življenjski slog in začnejo konec poletja ali na začetku jeseni po parjenju odlagati jajčeca v vlažne talne razpoke. Najbolje je, da že takrat ukrepamo in jih zatremo, saj se sicer spomladi iz jajčec izležejo mladi polži, ki poškodujejo kaleča semena v zemlji ter podzemne dele vrtnin, v nekaj tednih pa dorasejo in naredijo na vrtu še več škode. Če torej med obdelavo gredic naletimo na gnezda, jih uničimo in tako preprečimo nadaljnji razvoj.

Najraje se polži zadržujejo na vlažnem, na neobdelanih in zaraščenih zemljiščih, v živih mejah, travnih kupih ter na kompostnikih. Iz svojih skrivališč prilezejo ponoči in v vlažnih, deževnih dneh ali vlažnih delih dneva, na primer ob jutranji rosi. Na visoke temperature so zelo občutljivi in mnogi celo poginejo, če je temperatura višja od 50 stopinj Celzija. Kot rečeno, se polži najraje prehranjujejo z rastlinami in deli rastlin, tako s svežimi kot z odmrlimi. Nekateri lahko v 24 urah pojedo celo od 5 do 50 odstotkov svoje teže. Še posebej imajo radi rastline, ki so močno pognojene z dušikom. Na vrtu največkrat napadejo kapusnice, solatnice, korenje, fižol, grah in špinačo, pred njimi pa niso varni niti gomolji krompirja in pese. Nehote jih na vrt privabimo tudi s pretirano uporabo zaščitnih sredstev, ki uničujejo njihove naravne sovražnike.

Vrt naj bo polžem nezanimiv

Kot rečeno, imajo polži radi zaraščene predele, zato je priporočljivo naš vrtni raj očistiti, tudi zato da bomo imeli večji pregled in bomo obiskovalce hitreje opazili. To pomeni, da redno odstranjujemo plevel, kosimo travo, obrezujemo grmičke pri tleh ... Kompostnemu kupu, ki je ravno tako pravi raj za polže, najdimo prostor čim dlje od gredic. Tudi sicer naj bodo površine v okolici vrta prijazne za krte, ježe, žabe, krastače, torej tiste živali, ki se hranijo s polži. Žal se polži zelo radi skrijejo pod zastirke (pokošeni travni ostanki ali slama, s katerimi prekrivamo gredice), ki sicer preprečujejo izhlapevanje vlage iz tal. V tem primeru moramo redno preverjati dogajanje pod zastirko in po potrebi polže sproti odstranjevati. Dobro je tudi, da so rastline posajene nekoliko redkeje, saj tako omogočimo lažje kroženje zraka. Sicer pa je vrt najbolje zalivati zjutraj, da se bodo gredice do večera osušile in bodo zato polžem manj zanimive.

Odženemo jih lahko tudi z rastlinami

Seveda polži ne marajo vseh rastlin, nekaterim se celo v širokem loku izogibajo, zato je priporočljivo, da nekaj teh zasadimo med gredice ali okoli njih. Med rastline, ki odganjajo polže z vrta, sodijo vrtna črnika, kalifornijski mak, kapucinke, ognjič, grenik, napihnjena mrežica in grobeljnik, za polže neprijetne rastline pa so tudi čebula, česen, timijan, žajbelj, rožmarin, pelin ... Z vonjem jih odganjajo še praprot, bezeg, vratič, rman in preslica, ki jih lahko nasujemo med zasaditve.

Nastavimo jim vabe

Vabe ali pasti polžem nastavimo zato, da se na tem mestu  ponoči, ko pokukajo iz skrivališč, zberejo in jih zjutraj le poberemo ter odnesemo drugam. Kot vabe lahko malce stran od vrta nastavimo kupe pokošene trave, vlažne krpe, vlažen časopisni papir, ostanke rastlin, na krhlje narezano jabolko ali rezine surovega krompirja, ki jih imajo polži radi. Nekateri pravijo, da pomaga tudi pivo. Nalijemo ga v lonček, tega pa zakopljemo ob rob gredic. Polže pivo privabi, padejo v lonček in se utopijo. V lonček ali kozarec, ki ga zakopljemo ali položimo vodoravno, lahko natresemo tudi grobo mleto koruzno moko.

Mehanske prepreke

Polžem lahko tudi mehansko preprečimo, da pridejo do naših vrtnin. Okoli gredic na primer lahko za širino dlani nasujemo material, katerega bodo težje preplezali, na primer jajčne lupine, žagovino, lesni pepel, apneno in kameno moko, oster pesek, borove iglice, kavno usedlino ... "Tudi zastirke iz listov bezga ali praproti rešijo začasno nekaj težav, a jih je treba obnavljati redno, v primeru veliko dežja celo tedensko," pojasnjuje strokovnjakinja Miša Pušenjak. "Tudi uporaba prekrivke, zastirke iz ovčje volne, pomaga, dokler ni dežja preveč, kakor tudi žagovina, kremenčev pesek, jajčne lupine ..."

Eden izmed načinov je tudi vrtnarjenje na dvignjenih gredicah, ki so nekoliko težje dostopne. Nekateri pravijo, da lahko polže odženemo tudi tako, da skuhamo močno turško kavo, jo razredčimo v vodo v razmerju 1 : 10 in mešanico poškropimo po ogroženih rastlinah in predelih. Uspešna v boju s polži naj bi bila tudi sol, posuta po gredicah, saj bo polže izsušila, a se tega ukrepa raje ne poslužujte. "Sol je izredno škodljiva za zemljo in pozneje za vrtnine, ki rastejo na njej," pojasnjuje Pušenjakova. Morda bo pomagal baker, ki s sluzjo polžev reagira elektrostatično in s tem škodljivca uniči.

Kupljena sredstva

Najrazličnejše vabe za preganjanje in zatiranje polžev lahko kupimo tudi v namenskih trgovinah. Pomagalo naj bi med drugim biološko sredstvo v obliki granul na osnovi železovega III sulfata, ki ga potresemo po gredicah. Polžev se bomo tako znebili, za druge živali in ljudi pa je sredstvo neškodljivo. Tudi sicer je na voljo več pripravkov, ki obljubljajo čudeže, sami pa presodite, ali jih boste uporabili ali boste raje prej poskusili z naravnimi načini.

Zanimivost – pomagale naj bi tudi race

Vsi vemo, da v naravi vse poteka po principu sožitja. Lahko bi tudi rekli po principu čiste harmonije odnosov. Darwinov nauk nas uči, da v naravi ne preživi najmočnejša, največja ali pa najpametnejša vrsta, temveč tista, ki se je najbolj sposobna prilagajati. Zavzeti vrtičkarji trdijo, da so se ob nakupu race ali dveh zavedno znebili te težke nadloge na vrtu, ki nam znajo uničiti ves pridelek. Poskusite. Morda boste nad rezultatom presenečeni. Možnosti je torej malo morje, dejstvo pa je, da ni enega samega učinkovitega načina, s katerimi bi dolgoročno rešili težave s polži.