Predvsem v hladnejših mesecih nam pogosto primanjkuje svežih vitaminov, zelenjava, ki jo kupimo v trgovini, pa je po navadi draga, osiromašena koristnih snovi ter nasičena s pesticidi. Zakaj si torej ne bi raje kar doma na kuhinjskem pultu ali okenski polici vzgojili super nadomestila, ne glede na letni čas ali vreme? Govorimo o kalčkih, ki so lahko čudovita popestritev našega jedilnika, poleg tega pa jih je zelo preprosto vzgajati. Tako bomo točno vedeli, kaj uživamo. 

Kalčki imajo visoko hranilno vrednost in so polni aminokislin, vitaminov, mineralov, rudninskih snovi, klorofila in omega 3 maščobnih kislin rastlinskega izvora. Ko semena vzkalijo, namreč potrebujejo ogromno energije, da zrastejo v rastlino. Vsebujejo torej vse, kar naše telo potrebuje, in to v zelo prebavljivi obliki. 

Kot zanimivost je vredno omeniti, da samo pol kozarčka kalčkov vsebuje kar šestkrat več vitamina C kot šest kozarcev pomarančnega soka. Kalčki redkvice na primer vsebujejo 39-krat več vitaminov kot zrele redkvice, kalčki kapusnic pa vsebujejo 10-krat več kalcija kot krompir.

Nakaljevanje

Nakaljujemo lahko fižol mungi, fižol adzuki, lečo, čičeriko, sojo, grah, lucerno, brokoli, gorčico, krešo, redkev, repo, čebulo, sončnice, bučna semena, pšenico, ječmen, rž, ajdo, lan, triplat in sezam. Ne uporabljamo pa kalčkov razhudnikov, na primer paradižnika in krompirja, saj so strupeni. Preden si izberemo, katero vrsto semena bomo nakalili, je pomembno vedeti, da se semena različno dolgo namakajo in da imajo različne okuse.

Zelo pomembno je, da za pripravo kalčkov izberemo netretirana, zdrava in nerazkužena semena. Najbolje je, da kupimo takšna, ki so namenjena nakaljevanju, seveda pa je še bolje, da jih vzgojimo kar sami doma. Po navadi velja, da večja semena kot imamo, dlje jih namakamo. Sicer pa če kalčke kupimo, po navadi vsa navodila in napotke najdemo na embalaži.

Čas namakanja je odvisen od vrste semen:

od 4 do 6 ur namakamo redkev, brokoli, lucerno, lan in sezam,
od 10 do 12 ur namakamo grah, pšenico, sojo, ječmen, fižol, rž, koruzo in sončnice,
16 ur namakamo semena buč.

Kalčke lahko nakaljujemo v kozarcih, skodelicah, na pladnjih, v kalilnikih ali kalilnih strojčkih. Nekateri najraje večja semena, kot so fižol mungo, pšenica, čičerika in leča, nakaljujejo kar v kozarcih za vlaganje s preluknjanim pokrovom, za manjša semena, na primer brokoli ali lucerno, pa uporabijo kalilnik.

Semena najprej namočimo, potem pa jih speremo, in sicer si lahko pomagamo s cedilom in z večjo posodo, v katero nato odlijemo odvečno vodo. Spiramo vedno s čisto vodo, saj tako poskrbimo za zadostno vlago in zračenje ter preprečimo razvoj bolezni. Hitro se nam namreč lahko zgodi, da kalčki postanejo plesnivi, če nismo dovolj previdni, ali pa razvijejo neprijeten vonj in okus; takšnih kalčkov potem seveda ne uživamo.

1-krat na dan spiramo semena graha in gorjušice
2-krat na dan spiramo semena ječmena, koruze, ajde, rži, riža in lucerne
3-krat na dan spiramo semena pšenice, buče, prosa, leče in sončnice
4-krat na dan spiramo semena fižola, soje, lana in redkvice

Večini semen za kaljenje ustreza sobna temperatura. Nekateri prva dva dneva kalilnike pustijo v temi, dokler semena ne vzkalijo, in jih potem dajo na svetlo, spet drugi pa jih imajo1 kar ves čas na svetlem, saj so kalčki tako bolj hranljivi. Približno po dveh do petih dneh, odvisno od vrste semena, so kalčki pripravljeni za uživanje.

Kalčki so 'pisani' tako po videzu kot tudi po okusu. Ker so prava vitaminska bomba v malem, jih je priporočljivo čim pogosteje uživati. Najbolje je, da jih nakaljujemo le toliko, kolikor jih potrebujemo za eno- ali dvodnevno uporabo. V hladilniku bodo zdržali nekaj dni, a je vseeno bolje, da uživamo sveže. Kalčki so vsestransko uporabni; na primer za solate, juhe, kot priloga ali za omlete. Nekaj okusnih receptov najdete tudi TUKAJ!