Kislica je ena od številnih trdoživih trajnih zelišč iz družine ajdovk (Polygonaceae). Njeni listi so rahlo ostrega kislega okusa, kar je posledica vsebnosti oksalne kisline. Vse vrste so široko razširjene v zmernih regijah in v večini primerov rastejo kot plevel, glede na njihove zdravilne lastnosti pa jih je mogoče tudi gojiti.
Kislica je vrsta plevela, sorodnica ajde in rabarbare, ki je v Evropi pa tudi drugod po svetu zelo razširjena. Je privlačna in zelo zdravilna, a pogosto moteča divja rastlina, ki se pojavlja tako na travnikih kot vrtovih. Požene iz razvejanih korenin in tvori kisle vitke liste ter drobne rumene ali rdečkaste cvetove.
Zrele liste uporabljamo kot zelenjavo, kot začimbo v omletah, rižotah in omakah ter kot glavno sestavino kremne juhe. Mlade liste uporabljamo v solatah in kot okras.
Kislica ima izjemno svež in rahlo trpek okus. Nekateri jo primerjajo z limono, kar je verjetno posledica kislosti obeh.
Sorte kislice
Navadna kislica (Rumex acetosa) je globoko ukoreninjena trajnica, ki bo zdržala leta in leta, če bo našla mesto, ki ji bo všeč. Ima oster okus in nekoliko večje liste v obliki puščic.
Ščitasta kislica (Rumex scutatus) je blažjega okusa kot navadna kislica ter z manjšimi in bolj zaobljenimi listi.
Krvava kislica (Rumex sanguineus) ima, kot pove že njeno ime, globoko rdeče žile, ki so prepredene po celem listu. Rdeča ali včasih celo vijolična barva je posledica zelo visoke vsebnosti oksalne kisline. Ima zelo blag okus, ki se razlikuje od okusa ostalih vrst, z zelo malo trpkosti, ki je običajno povezana s to rastlino. Še posebno dobro se obnese v solati.
Mala kislica (Rumex acetosella) raste divje v naravi, goji se jo zelo redko. Je približno tako kisla kot navadna kislica, vendar jo prepoznamo po manjših listih.
Kislico lahko gojimo tudi v cvetličnem koritu
Kislica je odlična izbira za gojenje v posodah. Ker je enostavna za vzgojo, je kot nalašč za začetnike. Prednost gojenja v lončkih je ta, da lahko posodo premikamo in jo tako v vročih sončnih dneh prestavimo v senco. Za gojenje kislice izberite lonec s premerom vsaj 15 centimetrov ali idealno okoli 23 centimetrov. Prepričajte se, da imajo lonci veliko drenažnih lukenj. Zalivajte enkrat tedensko oz. po potrebi.
Kako shranjujemo kislico?
Če nameravate kislico porabiti v nekaj dneh, jo hranite tako, da jo preprosto zavijete v papir ali drug ovoj ter shranite v hladilniku. Za daljše shranjevanje jo sperite in dobro osušite s papirnatimi brisačami, preden jo spravite v hladilnik. Papirnate brisače bodo vpile vso odvečno tekočino, tako da bodo listi suhi, vendar shranjeni v dovolj vlažnem okolju.
Če imate večjo količino, kot jo lahko porabite, liste na hitro pokuhajte na žlički masla, ter jih zmiksajte v pire. Le-tega zamrznite ter nato uporabljajte po potrebi kot dodatek k juham, rižotam ali drugim jedem.
Zdravilne lastnosti kislice
Kislica je bogata z antioksidanti, ki podpirajo zdravje srca in zavirajo rast rakavih celic.
Raziskave, ki so bile doslej opravljene, kažejo, da lahko kislica izboljša zdravje srca na več načinov. Izvleček kislice učinkovito deluje proti nastajanju krvnih strdkov, pomaga razširiti krvne žile in prepreči visok krvni tlak.
Večina zdravih odraslih lahko uživa kislico v zmernih količinah kot del zdrave, uravnotežene prehrane. Kljub temu so nekateri ljudje lahko nanjo alergični. Če se po zaužitju pojavijo kakršni koli neželeni simptomi ali ste alergični na druge rastline iz iste družine, kot so rabarbara, ajda in dresnik, se ji raje izognite.
