Nadzemna koleraba izvira iz severne Evrope in je križanec med zeljem ter belo repo. Zraste hitro, celo že v mesecu dni, in ravno zato jo lahko posadimo na katero koli prazno mesto ter jo sejemo skozi vso sezono, da bomo imeli kadar koli na voljo 'hrustajoč' prigrizek. Poznamo belo (ki je pravzaprav svetlo zelena) in modro (ki je v resnici vijolična); običajno sejemo belo in modro dunajsko. Če ju prerežemo, imata obe svetlo meso in tudi v okusu ni bistvene razlike.

Je nezahtevna

Koleraba je nadvse nezahtevna rastlina. Lahko jo sejemo od začetka pomladi pa vse do sredine poletja. Uspeva tako na prostem kot v rastlinjakih. Najbolje je, da jo sejemo večkrat zapored, ker kot rečeno zelo hitro raste. Na krožnikih jo bomo tako imeli že 40 do 50 dni od setve, odvisno od sorte in vremena. Ne smemo pa jo predolgo puščati v zemlji, saj oleseni in zato ni več dobra, podobno je z redkvicami. V marcu jo sejemo v toplo gredo ali plastenjake – ta bo za spomladansko rabo. Od aprila pa vse do sredine julija jo sejemo na prosto – to bomo imeli za poletno in jesensko uporabo. Malce mraza zgodaj spomladi ali pozno jeseni ji ne bo škodovalo. Če jo bomo sejali, ko bodo temperature še vztrajale pod 10 C, se zna zgoditi, da bo šla v cvet.

Koleraba načeloma nima kakšnih posebnih zahtev, paziti moramo le, da ima dovolj vlage. Nihanje vlage v zemlji namreč povzroči, da koleraba oleseni, postane vlaknasta, lahko tudi popoka. Posadimo jo kot rečeno kjer koli, ne potrebuje posebne gredice. Spomladi naj bo bolj na soncu, poleti pa jo nekoliko zasenčimo. Zadovoljna bo tudi z okopavanjem ali rahljanjem. Je dobra soseda solati, redkvici, endivji, blitvi, špinači, zeleni, čebuli, fižolu in grahu, papriki, krompirju, špargljem, meti in timijanu.

Pobiranje in uporaba kolerabe

Za nadzemne kolerabe velja, da jih je bolje pobirati manjše. Idealna velikost je okoli 7 centimetrov, sicer pa je dovolj tudi 5 centimetrov. Mlade kolerabice imajo omamen vonj, odličen okus, so nežne, sočne in hrustljave. Lahko jo olupimo in pojemo surovo, narežemo na paličice in jo pomakamo v različne omake ali z njo začinimo solate. Večina ljudi ima kolerabo najraje kuhano, in sicer jo dodajajo juham, enolončnicam, pirejem ali pa jo pripravljajo nadevano. Užitnii so tudi listi; mlade lahko uporabimo v solatah, starejše pa skuhamo kot špinačo. Kakorkoli, najbolje je kolerabo uporabljati svežo, po možnosti direktno iz vrta. V hladilniku jo lahko hranimo nekaj dni, dobro pa je, da ne potrgamo vseh listov ter tako podaljšamo svežino. 

Če nas jeseni preseneti slana in imamo še polno gredico kolerabe, jo je najbolje izpuliti in shraniti v zasipnico ali v zabojčke, ki jih postavimo v klet na slamo. Če jo bomo predolgo pustili v zemlji, bo namreč olesenela. Tudi previsoke poletne temperature ji niso najbolj po godu, zato jo je poleti najbolje sejati v senco večjih rastlin. Zaradi neenakomerne oskrbe z vodo oziroma ko je vreme nestalno, lahko koleraba popoka, kar pa ne pomeni, da ni več užitna.