Pridni vrtnarji ste že pripravili gredice, da lahko v maju začnete bodisi s setvijo bodisi s presajanjem sadik na prosto. Tisti, ki imate ustrezno zaščito, pa že lahko uživate ob pogledu na male rastlinice, ki že kukakjo iz zemlje. Kakor koli, vsak, ki želi imeti vsako leto zdrav in bogat pridelek, mora poznati osnovna pravila kolobarjenja. Pa poglejmo ...

Izbira vrtnin

Vse se seveda začne z izbiro vrtnin, ki jih želimo imeti na vrtu. Pri tem upoštevamo želje in okuse družinskih članov ter pretehtamo, kakšno količino posameznih zelenjadnic bomo potrebovali. Nič ni narobe. Če česa posadimo preveč, saj vrtnine lahko shranimo in v njih uživamo tudi pozimi. Dandanes se lahko že na vsakem koraku, tako v knjigah kot na spletu ali pri kakšnem bolj izkušenem vrtnarju, pozanimamo o sorodstvenih vezeh med posameznimi vrtninami, ki v urejenem sistemu kolobarjenja igrajo eno izmed ključnih vlog. Pri izbiri posameznih vrtnin pa ne smemo pozabiti na rastline za zeleno gnojenje.

Razvrstitev

Ko imamo vrtnine izbrane, glavne razvrstimo po skupinah. Nekatere sorodstvene vezi bodo nekoliko neverjetne, vendar bi jih zlahka prepoznali, če bi rastlinam pustili cveteti, kar pa v domačem vrtu največkrat ni pravilo. Sledi začrtovanje oziroma skiciranje gredic, kjer bomo kolobarili. Najbolje bo, da posamezne gredice razdelimo na enake dele, ki naj se ujemajo s številom let kolobarjenja. Strokovnjaki začetnikom priporočajo, da začnejo s tri ali štiriletnim kolobarjem.

Kolobarjenje glede na sorodne vrste

Kot vemo oziroma kot lahko logično sklepamo, sorodne vrtnine ohranimo skupaj na posameznih predelih. Če na eni gredici ni dovolj prostora za vrtnine, ki jih uvrščamo v isto družino, skupaj umestimo rastline, ki imajo podobne rastne zahteve. Tako se proti koncu maja ne bomo znašli v težavah, ko bi za zadnje vrtnine dodatno ustvarjali prostor na neprimernih mestih v vrtu.

Kolobarjenje glede na užitne dele rastlin

Pri oblikovanju kolobarja si lahko pomagamo tudi z užitnimi rastlinskimi deli. Sajenje in setev vrtnin načrtujemo tako, da izmenjujemo rastline z užitnimi plodovi, semeni, listi, koreni, gomolji. Ne pozabimo pa na užiten cvet, kamor uvrščamo cvetačo, brokoli in artičoko.

Pravilno gnojenje v kolobarju

Pravilno gnojenje je osnova vrtnarjenja in tudi v kontekstu kolobarjenja moramo paziti, kako, kaj in kdaj gnojimo. Zadostuje že, če vrtno površino razdelimo na tri namišljene dele oziroma enote.

V prvi del razvrstimo velike porabnike (kapusnice, plodovke in gomoljnice). Gredice pognojimo z organskim gnojilom, ki izboljšuje rodovitnost tal. Če v tleh primanjkuje kalija, uporabimo sodobno organsko gnojilo, ki je obogateno z naravnimi viri kalija.

V drugem delu naj bodo srednji porabniki hranil (solata, radič, endivija, kitajsko zelje in vse prezimne vrtnine: motovilec, špinača, por, blitva in zimska solato). Priporočljivo je, da na ta del posadimo tudi zelišča in tudi tu gnojimo z organskim gnojilom.

Na tretjem delu naj bodo manjši porabniki hranil; tu v tem letu organskih gnojil ne uporabljamo, gnojimo samo, če to zahteva analiza tal. Na takih tleh bodo uspevali: korenje, čebula, česen, šalotka, korenast peteršilj, grah, fižol, bob in druge stročnice.