Kompostiranje ima kup pozitivnih učinkov, ampak ali smo pri njegovi uporabi pogosto preveč svobodni?

Kompostiranje odpadnega materiala pomaga zmanjšati količino smeti, kar nam na vrtu prihrani prostor, hkrati pa s tem pripomoremo k reševanju okoljskega problema. Že odkar pomnimo, ga pridelovalci uporabljajo tudi za izboljšanje strukture tal in zagotavljanje hranil za rastoče rastline. Zakaj bi torej sploh pomislili, da bi kompost na vrtu lahko bil škodljiv?

Bolezni, ki jih povzroči gnojenje s kompostom

Kompost je lahko gojišče nevarnih patogenov, ki se lahko pri delu na vrtu prenesejo na človeka.

''Za pravilno kompostiranje je potrebno dobro tehnološko zanje in prava oprema. Čeprav je na videz enostavno, se v praksi kompostiranje izkaže kot zahteven biotehnološki  postopek, ki ga v resnici ne obvlada niti veliko profesionalnih kompostarn," pravi doc. dr. Rok Mihelič z oddelka za agronomijo Biotehniške univerze v Ljubljani.

Katere so najpogostejše bolezni, ki jih povzročijo mikrorganizmi?

Prednosti prakse gnojenja s kompostom so na splošno dobro znane, le malo ljudi pa se dejansko zaveda morebitnih nevarnosti in nevarnosti, ki jih lahko predstavlja kompostiranje.

Aspergiloza, pri kateri gre za glivično okužbo pljuč,  ki nastane po vdihavanju glive, ki se običajno nahaja v gnijoči rastlinski snovi. Čeprav običajno ni smrtno nevarna, vseeno lahko povzroči hude zdravstvene zaplete.

Histoplazmozo povzročajo glive, ki rastejo v ptičjih iztrebkih. Zdrav imunski sistem se običajno lahko bori proti histoplazmozi, a če je toksinov preveč ali če ima oseba oslabljen imunski sistem, lahko pride do resnejših zapletov.

Tetanus je bolezen centralnega živčnega sistema, ki jo povzročajo bakterije, ki so zelo pogoste v zemlji. Čeprav lahko že manjši rez omogoči bakterijam vstop v krvni obtok, se je s cepljenjem mogoče preventivno zaščititi. 

To so le nekateri izmed nevarnih patogenov. 

Kompost lahko vaše rastline opeče, če z njim ne ravnate pravilno.

Kompost na splošno velja za varnega in koristnega, a če ga ne uporabljate pravilno, lahko opeče vaše rastline. To se zgodi, če uporabite preveliko količino ali če ga uporabite prekmalu, preden zares dozori oz. se dekompostira. Če upoštevate osnovna pravila kompostiranja, lahko namesto tega vašim rastlinam pomaga rasti in uspevati.

Brigita Šušteršič, vrtnarka, predavateljica in avtorica, pojasnjuje: ''Na vrt lahko s kompostom vnesemo tudi bolezni, zato na kompost nikoli ne dajemo bolnih rastlin. Na primer, če je zbolel paradižnik, te rastline nikakor ne damo na kompost, ampak daleč stran od vrta ali jih zažgemo. Bolezni bi v naslednjem letu lahko vnesli nazaj v zemljo in bi tako paradižnik znova zbolel.''

Vedno je najbolje uporabiti kompostni material, ki je popolnoma razpadel in je imel dovolj časa, da se je pravilno razgradil. Nedokončan kompost je lahko škodljiv za rastline. Ko ga dodate zemlji in še ni pripravljen za uporabo, lahko posrka hranila iz zemlje, ki jih sam potrebuje za razkrajanje.

Končni odgovor – kompost torej da ali ne?

Strahovi so pretirani, vendar niso neutemeljeni, s čimer se v osnovi strinja tudi eden izmed naših sogovornikov Rok Mihelič: ''Kljub morebitnim tveganjem na splošno vseeno svetujemo lastno hišno kompostiranje vrtnih ostankov, saj koristi prevladajo nad morebitnimi tveganji, če seveda upoštevamo osnovna navodila stroke, ki jih imamo tudi v sodobni slovenski poljudno strokovni literaturi.''

Podobno se strinja Šušteršičeva: ''Kompost je vrtno zlato, zato ga vsem vrtičkarjem toplo priporočam. Pomembno je le, da se držimo nekaj osnovnih pravil in takrat je kompost lahko le velik plus, ki daje hranila naši zelenjavi.''

Nenazadnje je pomembno vedeti, da se doma pripravljen kompost od trgovinskega precej razlikuje. Komercialni kompost izgubi svojo mikrobno moč že zaradi prevažanja in hranjenja v skladiščih. 

Če se boste kompostiranja lotili sami, pa upoštevajte osnovne higienske standarde in kompost uporabljate v dobro prezračenih prostorih. 

Kako se izogniti morebitnim nevarnostim uporabe komposta?

Da preprečite prenos nevarnih gliv, bakterij in drugih škodljivih mikroorganizmov, ki jih živijo v kompostu, upoštevajte določene varnostne ukrepe.

''... držimo se pravil, da vedno damo samo zdrave rastline in dele te rastline. Na kompost pa ne spadajo kuhana hrana, meso, olupki citrusov in banan, če niso ekološke pridelave. Ker doma komposta toplotno ne obdelamo, je prenos bolezni mogoč. Res bodite pozorni pri paradižniku, saj je na bolezni najbolj občutljiv,'' še opozori sogovornica.

Pri delu vedno nosite suhe rokavice, ki dihajo, da preprečite neposreden stik zemlje in komposta s kožo in se zaščitite pred poškodbami med uporabo vrtnega orodja in pripomočkov.

Nosite zaščitno obutev, ki ustrezno pokriva kožo, da preprečite neposreden stik s kompostom. Izogibajte se obdelavi v vetrovnih dneh. Poleg tega komposta ne shranjujte v popolnoma zaprtih ali nepredušnih posodah. Brez zraka namreč lahko ta dejansko postane vnetljiv.

Po delu s kompostom si vedno umijte roke – tudi če uporabljate rokavice. Čeprav se ta predlog morda sliši očiten, marsikdo na to po končanem delu kar pozabi.

Doc. dr. Rok Mihelič za konec poda še nekaj ključnih nasvetov, kako pripraviti zdrav kompost: ''Pravilno pripravljen kompost je prešel fazo, ko temperatura zaradi oksidativnega razkroja organske snovi, pri čemer se sprošča toplota, naraste začasno nad 55 stopinj Celzija, kar uniči, razen nekaterih virusov, vse patogene organizme in semena rastlin ali vegetativnih delov rastlin, iz katerih lahko odženejo nove rastline. Pomembno pa je doseči tako visoko temperaturo v celotni gmoti za vsaj tri zaporedne dni, kar je možno v praksi le ob zadosti velikih kopah na prostem (višina preko 1,5 m in najmanj nekaj m3 prostornine), pri manjših gmotah pa le v dobro izoliranih posodah, česar nimamo na vrtu. Proces običajno tudi ni dovolj dobro kontroliran v malih kmečkih kompostarnah. Če ni zadosti velike temperature, potem je tak kompost lahko vir mnogih bakterijskih in glivnih povzročiteljev bolezni. Lahko je tudi vir kalečih semen plevelnih rastlin ...''