Ste vedeli, da je rdeče-vijolično in rumeno korenje obstajalo še pred oranžnim? Prve omembe oranžnega korenčka segajo namreč šele v 17. stoletje.

Setev korenčka

Sicer pa korenček potrebuje rahla tla, da naredi lepe korene. Če je veliko trdih grudic in kamenja, se koreni hitro razcepijo in ukrivijo. Tla ne smejo biti sveže pognojena, pri korenčku pa je pomembna tudi vlaga. Zaradi vodnega stresa se lahko zgodi, da razpoka. In kaj je vodni stres? Gre za to, da se izmenjujeta obdobje vlage in zalivanja ter sušno obdobje.

Korenček nam bo zelo hvaležen, če ga bomo pognojili z lesnim pepelom, saj vsebuje veliko kalija, ki ga korenček nujno potrebuje za rast. Najbolje je, da lesni pepel kar pri setvi potresemo v jamice.

Če želimo sejati zgodaj spomladi, moramo spremljati vremenske razmere. Ko so napovedani toplejši dnevi, gredico, kjer bomo korenček posejali, najprej zaščitimo s črno folijo in slamo, da se tla segrejejo. Šele potem napoči čas za setev, in sicer sejemo bolj na gosto, saj semena zgodaj spomladi ne kalijo tako dobro. Gredico nato še dodatno pokrijemo s kopreno.

V neogrevane rastlinjake korenček sejemo od februarja dalje, na prosto pa od marca pa vse do jeseni. Čeprav nas zgodaj spomladi že srbijo vrtičkarski prstki in bi radi šli čim prej na vrt, je vseeno pametneje malce počakati na res tople pomladne dni. Tako nam bo namreč korenček lepše zrasel.

Korenček lahko sejemo povprek, a je vendarle bolje, da ga sejemo v vrste. Te naj bodo med seboj oddaljene od 15 do 20 centimetrov. Tako ga bomo lažje obdelovali, prekopavali in pleli, vmes pa lahko posejemo dobrega soseda, na primer čebulo. Tako bosta drug drugemu odganjala muho. Da bo pridelek res dober, je pomembno, da je seme korenčka res sveže. Če ga pomanemo med prsti, moramo zaznati prijeten ’korenčkast’ vonj, če pa nismo povsem prepričani, je priporočljivo narediti test kaljivosti.

Preprost trik: Seme korenčka je precej drobno, zato ga velikokrat posejemo pregosto. Da bi se temu izognili, seme pomešamo z dvojno količino suhega peska in začnemo s setvijo v vrste.

Pogosta napaka vrtičkarjev je tudi pregloboka setev korenčka. Dobro je, da si z grabljicami zgolj označimo mesto setve, nato najprej potresemo lesni pepel, šele potem korenček. A kot rečeno ne pregosto, saj ga bomo v nasprotnem primeru morali kasneje populiti.

Korenčkovo seme kali zelo dolgo, skoraj cel mesec. Nekateri se zato poslužujejo kar markacijske setve. To pomeni, da zraven v vrste sejejo na primer redkvice ali solato. Redkvica zraste zelo hitro, tako da jo bomo lahko populili, še preden bo lahko ovirala rast korenčka. Vredno pa si je zapomniti, da je na tej gredi korenček glaven ’gospodar’, redkvica je le na obisku, če se malce pošalimo. Ko smo s setvijo zaključili, s pomočjo grabljic čisto nežno semena pokrijemo s prstjo ali še bolje, potlačimo. Med vrstice nato po želji lahko posadimo še dobrega soseda.
Korenček zelo dobro uspeva tudi, če ga sejemo na grebenčke. Ti naj bodo visoki do 15 centimetrov, tako bo imel korenček rahla tla in se bo lepo razvijal v globino grebena. Zemljo med grebeni lahko tudi zastremo. Če bomo torej zadostili tem osnovnim pogojem, bomo imeli lepe in velike korene.

Oskrba korenčka

Da bo korenček lepo rasel, potrebuje ves čas vlažno zemljo, rahljanje in seveda redno pletje. Plevel namreč raste veliko hitreje od korenčka in kaj hitro se zgodi, da ga zaduši. Mlad korenček je nežen, sladek in droben, zato ga je za dober pridelek potrebno redčiti. V nasprotnem primeru se koreni namreč ne bodo odebelili.

Korenčkova muha

Če se pri redčenju zgodi, da kakšen korenček po nesreči poškodujemo, to hitro zavoha korenčkova muha. Tudi pri rahljanju moramo zato paziti, da ne rahljamo preblizu korenov, da jih ne poškodujemo. Korenčkova muha namreč odlaga jajčeca na poškodovane korenčke oziroma na njihove vratove, ličinke pa se kasneje razširijo po celem korenu ter uničijo pridelek. Nekateri gredico zato prekrijejo kar z belo kopreno nekje od sredine maja naprej. Lahko pa seveda korenček posejemo tudi šele takrat, ko je nevarnost naleta korenčkove muhe že mimo, torej nekje proti koncu maja. Kot rečeno je med vrstice korenja priporočljivo saditi čebulo, saj s svojim vonjem muho odganja.

Od setve do popolne zrelosti korenček potrebuje 20 tednov. V hladilniku se odbrži do dva tedna, v zamrzovalniku pa do devet mesecev. Jeseni jih lahko shranimo tudi v zabojčke v mivko ali prst, tako se bodo obdržali vse do pomladi. A pozor, zabojček naj bo na hladnem in temnem mestu.

Uporaba korenčka

Korenček je dvoletnica, ki prvo leto v korenu hrani rezervne snovi, v drugem letu pa zacveti in nam da semena. Za prehrano ga zato vedno uporabljamo v prvem letu. Uporaba je resnično vsestranska in sicer je izjemno okusen svež, tako v solatah, sokovih ali kar tako za grizljanje, lahko ga kuhamo, pečemo, pražimo … Skratka možnosti je malo morje in če nimate več idej, na kakšen način bi ga pripravili, lahko cel kup okusnih receptov najdete TUKAJ.