Pri nas so najpogostejše sorte z oranžno oziroma rdečkasto kožico, oranžnim mesom in velikimi podolgovateimi gomolji. Sicer pa batato najlažje razmnožujemo s pomočjo vegetativnih potaknjencev. Potrebujemo lepe in zdrave gomolje; iz enega gomolja lahko – verjeli ali ne – dobimo več sadik, celo deset. V februarju ali marcu tako vzamemo plitko posodo, jo napolnimo s substratom, nanj pa položimo gomolje batate. Vedno pazimo, da polovica gomoljev gleda navzven. Posodo nato postavimo na toplo mesto (vsaj 22 stopinj Celzija), poskrbimo za dovolj vlage in v dveh mesecih nas bodo razveselili poganjki, visoki nekaj centimetrov.

Priprave sadik pa se lahko lotimo tudi malo drugače, podobno kot pri avokadu. Potrebujemo kozarec za vlaganje (ali večjo posodo), ga napolnimo z vodo in vanjo položimo gomolj batate. Pomembno je, da je koničast del obrnjen navzdol. Tam bodo namreč pognale korenine, medtem ko bo iz zgornjega dela pognal zeleni del rastline.

Ko imajo poganjki vsaj tri liste, jih odščipnemo in potaknemo v vlažen substrat (v platojčke). Platojčke ravno tako postavimo v topel in vlažen prostor in čez tri ali štiri tedne se bodo ti poganjki ukoreninili, mi pa bomo imeli sadike.

Ko se sadike sladkega krompirja ukoreninijo in se ledeni možje poslovijo, je čas, da batato posadimo na prosto. Gre za toplotno zelo zahtevno rastlino, ki sicer raste tudi pri okoli 20 stopinjah Celzija, najraje pa ima temperature med 30 in 35 stopinj Celzija. Ker ima kot rečeno zelo podivjano rast, na vrtu pa je vedno premalo prostora, se je Metka odločila, da batato zasadi kar v visoko gredo. Izbrala je sončno mesto, gredo pa je napolnila z mešanico vrtne zemlje, substrata in komposta. Pod zemljo je dala tudi filc, ki zadržuje vlago. Na gredo je zasadila dve sadiki, ki ju je prvi mesec zalivala, potem pa kar pustila, saj rastlina preživi tudi v krajšem sušnem obdobju. Poganjki zrastejo od enega pa vse do pet metrov. Potem ko je posadila sadike, jih je zastrla z zastirko (s posušeno travo). Če imamo prostor, batato lahko sadimo tudi na vrt ali njivo. Med sadikami naj bo razdalja okoli 40 centimetrov, med vrstami pa do enega metra.

Sladki krompir poleti

Z batato ni veliko dela, razen v primeru daljšega sušnega obdobja. Takrat moramo rastline zaliti ali pa uporabimo zastirko. Če ne poskrbimo na zastirko, moramo med rahljanjem zemlje paziti, saj so gomolji tik pod površjem in jih lahko poškodujemo.

Po 90 dneh od sajenja oziroma ko listje začne rumeneti ter odpadati, je čas za pobiranje pridelka. Zrelost lahko preverimo tudi tako, da odrežemo steblo in če iz njega priteče beli sok, je batata pripravljena za izkop. Vsekakor pa je gomolje potrebno pobrati pred prvo zmrzaljo. Pred pobiranjem lahko nadzemne dele rastline porežemo, da se kožica gomoljev malce utrdi in se zato lepše skladiščijo. Pri izkopu si lahko pomagamo z vilami, a previdno, da ne poškodujemo pridelka.

Skladiščenje

Zabojčke z gomolji najprej postavimo v kurilnico na toplo in jih pokrijemo z vlažno rjuho. Temperatura v prostoru naj bo med 25 in 28 stopinjami Celzija, zračna vlaga pa 80 odstotna. Tako bo kožica otrdela in bodo gomolji dozoreli. Škrob v sladkem krompirju se bo pretvoril v sladkor in bo okus bolj poln. Drugi korak je končno skladiščenje. Pri tem gomolje zložimo v zabojčke in jih postavimo v prostor s temperaturo okoli 15 stopinj Celzija; izogibati se moramo direktni sončni svetlobi. Prostor naj bo zračen. Če se dosledno držimo prvega koraka, lahko batato skladiščimo tudi do sredine februarja.