Za laški fižol je značilna zelo hitra rast. V eni sezoni se lahko vzpne od dveh metrov in pol do celo štirih in več. Njegovo rast v višino je nujno omejevati, kar dosežete s tem, da odrežete vrhove, potem ko fižol doseže višino, ki vam ustreza. 

Nekatere vrste (sploh te, ki se gojijo v dekorativne namene) so sicer lahko nižje rastoče, te imajo navadno bele in ne vpadljivejših ter značilnejših rdečkasto-oranžkastih cvetov.

Ta vrsta fižola začne cveteti nekje od 40 do 60 dni po posaditvi semena. Posadi se ga, ko ni več nevarnosti zmrzali, torej pri nas nekje po aprilu, in sicer lahko kar neposredno v zemljo. Zaradi hitre rasti je treba brž tudi postaviti oporo, okoli katere se bo rastlina samodejno začela ovijati.

Ko je cilj gojenja te rastline izključno dekorativen, se pogosto posadi ob ogradi.

Da začne cveteti, mora biti dovolj dolgo dan, kar je nekje od junija do oktobra. Cveti bujno, toda cvetovi lahko hitro odcvetijo, celo v kratkem času od enega samega sončnega vzhoda do zahoda.

Kjer ni zmrzali, je ta stročnica trajnica, ki se sama obnavlja leto za letom. Torej je ni treba vedno znova saditi kot pri nas, kjer je enoletnica.

Najbolje uspeva v zmerni klimi, kjer se temperature gibljejo od 12 do 26 stopinj Celzija, torej kjer ni niti premrzlo niti prevroče. A kot ve marsikdo pri nas – lahko tolerira tudi hujše temperature tako navzgor kot navzdol.

Sicer uspeva v sončni legi, kjer je dovolj sonca in toplote. Seme bo prej začelo uspevati v dovolj topli zemlji, torej se bodo prej pokazali rezultati.

Potrebuje veliko vode, a kot vedno je odsvetovano pretiravanje, saj lahko to povzroči gnitje korenin. Zemlja mora biti takšna, da voda ne zastaja. Idealno mora ostajati vlažna, a ne premokra; v visoki vročini bo zemlja bolje zadrževala vlago, če jo prekrijete s kompostom. V vsakem primeru ne morete kar oditi na dopust in pustiti fižola v suhi zemlji.

Da bi preprečili razširjanje plevela, lahko uporabite zastirko. Sicer pa morate plevel skrbno odstranjevati, posebno dokler je rastlina mlada in ji ta ne le jemlje hranila, temveč tudi zastira sončne žarke. 

Zemlja mora imeti dovolj hranil. Pri gnojilih se izogibajte tistim z dušikom, saj bo fižol imel nato preveč listja in premalo plodov. To se lahko zgodi tudi, ko je prevroče. Rastlini lahko takrat pomagate s tem, da cvetove na rahlo škropite z vodo. 

Da bi bilo več pridelka, ga tudi sproti pobirajte, da nastanejo novi cvetovi in plodovi.

Če teh ni veliko, lahko cvetovi tudi niso oprašeni. V tem primeru posadite več rastlin, ki bodo živalice, ki to počno, torej čebele in črmlje, privabile.

Pazite, nekaterih pa si ne želite – zajci in srnjad imajo zelo radi to rastlino, in če se zadržujejo blizu vrta, boste morali narediti pregrado, ki jim bo zaustavljala pot, sicer si boste pridelek bržkone delili z njimi. Laški fižol je treba zaščititi tudi pred polži.

Laški fižol se pobira nekje od avgusta naprej in je bogat z vitaminoma C in K, s folati in mineralom manganom. Vsebuje veliko vlaknin in beljakovin ter je odličen za prebavo in zagotavljanje sitosti.