Lipa potrebuje veliko prostora, sončno ali pol senčno mesto in dovolj vlage. Ne mara pa pretiranega mraza, onesnaženega zraka in suše. Ko lipa zacveti, cvetovi omamno zacvetijo in privabljajo številne opraševalce na bogato pašo. Lipa se že stoletja uporablja v ljudski medicini kot zdravilo, uporablja pa se tudi lipovo oglje in lipov les, ki je lahek, mehak, svetle barve in ga je lahko oblikovati. Spomnite se na Martina Krpana, ki je s kijem iz lipovega lesa rešil Dunajčane pred Brdavsom.

Lipa je vaško drevo in je razširjena po vsej Sloveniji. Ima celo nekakšen simbolen pomen za vse Slovence. Povezana je z različnimi običaji, šegami in navadami ter vaškim družabnim in političnim življenjem. Lipa je bila spoštovano drevo med kmeti, meščani in plemiči. Včasih so se pod lipami zbirali, kramljali, tam se je jedlo, pilo, počivalo, igralo in veselilo.

Zdravilnost in uporaba lipe

Metka lipovo cvetje posuši in vsako leto znova z njim napolni bombažno ali laneno vrečko, ki jo ima potem pri vzglavju postelje. Verjame namreč, da jo pomirja in poskrbi za njen krepčilni spanec. Če ste tudi vi nabrali veliko lipovega cvetja, ga lahko ravno tako posušite, z njim napolnite vrečko ter doma narejeni vzglavniček podarite kot darilo. Po ljudskem izročilu je lipa sedativ (pomirja), spazmolitik (omili krče, diaforetik (pospešuje znojenje) ter diuretik (pospešuje izločanje seča).

Metka pravi, da se v njeni domači lekarni vedno nahaja mešanica enakega dela cvetov kamilice, bezga in lipe, ki pospešuje potenje ob morebitni visoki temperaturi

Če potrebujete počitek ali sprostitev, se lahko uležete na odejo pod lipo, ’izklopite’ možgane in se prepustite omamnemu vonju lipovih cvetov. Če nimate lipe na domačem vrtu, jo najdete v parku ali pri komu doma.