"Prva lisička me je pozdravila skorajda, ko sem stopil iz avta.  Potem pa so bila nekatera pobočja skorajda v celoti prekrita z rumenim tepihom," je navdušeno na gobarskem forumu zapisal gobar iz  Osrednje Gorenjske: "Torej lisičk je res ogromno. Tudi golobic," je še dodal.

Če ste se v zadnjem času sprehajali po gozdu, ste hote ali nehote naleteli na lisičke. Če niste ravno zaprisežen gobar oziroma gobe raje kupujete ali naročate v restavracijah, potem jih morda niste prepoznali, saj so po obliki in barvi zelo podobne kakšnim drugim, tudi neužitnim 'sorodnicam'. Kakor koli, lisičk je v tem času veliko, če sklepamo po fotografijah polnih košar, ki nam jih pošiljajo zvesti bralci. Sicer pa jih je mogoče nabirati v listnatih in iglastih gozdovih vse od začetka junija do oktobra, res pa je njihova rast odvisna tudi od vremena, tako da ves čas niso na voljo.

Pri nas poznamo navadno lisičko (Cantharellus cibarius), ki je lahko bele, oranžne ali celo ametistne barve. Kot pojasnjujejo na spletni strani www.gobe.si, gre takrat, kadar so tudi letvice ali žilice vijoličasto obarvane, za čokato žilolistko (Gomphus clavatus), ki je prav tako užitna. Včasih so jo imenovali čokata lisička, stara pa je rjavkastih odtenkov. Mogoče je najti tudi prav tako užitno belo različico navadne lisičke (Cantharellus cibarius var. Albus). Bolj drobne, tudi užitne lisičke z rožnato rdečim odtenkom in z drobno luskasto površino klobukov, imenujejo žametne ali friesove lisičke (Cantharellus friesii). Divji lisičkovec (Hygrophoropsis aurantiaca) ima trosovnico iz zelo gostih lističev in precej temen bet, surov pa je strupen.

Klobuk navadne lisičke je širok od 2 do 12 centimetrov in je na začetku droben in polkrožen, kasneje se izboči in spodvije rob, potem se razpre, pri starejših gobah pa se na sredini vdre. Površina klobuka je gladka. Bet lisičke je enake barve kot klobuk, sicer pa je valjast, spodaj nekoliko ožji ter poln in trd. Meso je belo in nekoliko trpkega okusa.

Čeprav nekateri menijo, da so precenjene, lisičke nasploh veljajo za zelo kakovostne gobe, ki jih zaradi teksture, prijetnega okusa in vonja mnogi ocenjujejo za najboljše gobe. To je seveda odvisno od okusa, a se ni za čuditi, da se poleg jurčkov in dežnikaric najpogosteje znajdejo na krožnikih Slovencev. So zelo vsestranske za uporabo in jih torej lahko pripravimo na različne načine; med najbolj priljubljenimi pa so lisičke z jajci, juha z lisičkami in lisičke v omaki.

Za uživanje so seveda najboljše sveže lisičke, saj z vsakim konzerviranjem (sušenje, vlaganje, zamrzovanje) izgubijo del značilne arome, postanejo pa tudi žilaste. Za začinjanje najpogosteje uporabljamo peteršilj, česen, limonino lupinico, (limonin) timijan in drobnjak. Seveda pa moramo biti z dodatki pazljivi, saj lahko hitro prekrijemo njihov nežen vonj in okus. Nekaj okusnih receptov z lisičkami najdete TUKAJ!