Magnolije spadajo v zelo starodaven rod. Pojavile so se že pred čebelami, in da bi spodbudile opraševanje preko hroščev, so razvile posebne cvetove, da pa bi se izognile poškodbam, ki jih povzročajo hrošči opraševalci, so razvile tudi izjemno trpežne pestiče. Najdeni so bili celo fosilizirani primerki rastline Magnolia acuminata, stari 20 milijonov let, rastline, ki jih identificirajo kot Magnoliaceae, pa so rasle pred 95 milijoni let.

Naravno so magnolije rasle v vzhodni in jugovzhodni Aziji, druga središča pa so bila v vzhodni Severni Ameriki, Srednji Ameriki, zahodni Indiji in nekaterih predelih Južne Amerike. 

Magnolije rastejo kot listopadna drevesa, vedno zelena drevesa in grmi.  Nekatere vrste lahko zrastejo do 30 metrov in živijo do 200 let. Cvetovi se pogosto pojavijo pred listi, stožčasti plodovi pa se pogosto izoblikujejo jeseni. Najbolj znana in priljubljena je velikocvetna magnolija, ki zraste do 25 metrov visoko. To je zimzeleno drevo in ima velike bele cvetove, ki cvetijo tudi poleti. Malce nižja je Magnolia  obovata, listopadno drevo do višine 20 metrov, ki ima cvetove kremne barve z rdečimi prašniki. Okoli 20 metrov doseže tudi Magnolia acuminata, njeni cvetovi pa so rumenkaste barve.

Če si želite manjše drevo, potem sta za vas pravi Magnolia soulangeana in Magnolia sieboldii, ki sežeta nekje do 6 metrov visoko. Magnolia liliflora in virginiana pa sta grmovnici, ki ju ne moti mrzla zima.

Kako skrbimo za magnolijo?

Če želite najti pravo za svoj vrt, pred nakupom preberite oznako ali opis rastline. Izberite sorto, ki lahko preživi naše zime, nato pa zagotovite svoji magnoliji ustrezne pogoje – to je izpostavljenost soncu šest ali več ur na dan. Tudi magnolije ne marajo mokrih korenin, zato jih ne sadite na razmočena območja na svojem dvorišču, tla naj bodo rahla. Bodite pozorni tudi na napis na oznaki, koliko zraste, zato da boste svoji magnoliji dali dovolj prostora za širjenje v prihodnjih letih. Magnolije ne marajo vetra in prekopavanja, saj imajo plitve korenine.

Težava zna biti zgodnjepomladanska ali pomladanska zmrzal, ki lahko poškoduje cvetne brste ali osmodi cvetove.

Magnolije so načeloma zelo preprosta drevesa oziroma grmi. Običajno so brez škodljivcev in bolezni. Magnolije obrezujemo čim manj, saj po rezanju težko ponovno zrastejo, zato izgubijo lepo obliko krošnje. Zato je priporočljivo obrezati le posušene veje in tudi tiste, ki nas motijo, če pa že naredimo drastično rez, to storimo takoj po cvetenju.

Pri sajenju izkopljemo luknjo, ki je približno dva- do trikrat večja od lonca. Rahlo razrahljajte korenine, da jih boste spodbudili, da se hitreje razširijo v zemljo. Postavite rastlino v luknjo, ki je enako globoka kot lonec, in jo dobro zalijte. Dodajte zastirko, da zadržite vlago, gnojilo ni potrebno. 

Mnogi pa so opazili tudi zelo zanimivo posebnost magnolijinih cvetov. Če namreč stojite na pravem mestu in dovolj pozorno pogledate, boste morda očarano ugotovili, da so nekateri od teh cvetov videti kot ljubke ptičke. Nekatere se skrivajo med rožami, nekatere žvrgolijo druga drugi, tretje pa naključno strmijo naokoli. 

Sadimo jih stran od drugih rastlin na vrtu, da pridejo do izraza, najboljši čas sajenja pa je mesec april. Poudariti velja še, da magnolija slabo prenaša presajanje, zato traja 3 do 5 let, da se rastline prilagodijo novemu rastišču in prvič zacvetijo.