Meta velja za kraljico med zelišči. Njeno naravno okolje je Sredozemlje, rasla pa bo povsod, kjer je dovolj toplo. Je trajnica in enostavna za vzgojo, zato jo lahko gojite na vsakem vrtičku ali balkonu. 

Čeprav je za človeka izjemno uporabna in celo zdravilna, je za mačke in pse strupena, če jo zaužijejo.  

Katere sorte mete poznamo?

Poznamo več kot 600 različnih sort met, saj se zelo hitro križa, njen izvor in številne različice pa povzročajo nemalo problemov in polemik med botaniki.

Med najbolj znanimi je poprova meta, ki naj bi bila križanec med vodno in klasasto meto. Ta ima zelo visok delež mentola oziroma peperminta, ki daje poprovi meti zelo značilen vonj in okus ter hladilni občutek.  

Klasasta, maroška oziroma 'spearmint meta' je bliže izvorni meti, lahko bi rekli, da je mati poprove mete. Vsebuje zelo malo mentola in več karvona, ki je prav tako zelo zdravilen.

Kako sadimo meto?

Meta je odlična soseda drugim rastlinam na vrtu, saj odganja nekatere škodljivce in privablja koristne opraševalce. Če ne želite, da se preveč razširi jo lahko gojite tudi v posodah. Te lahko postavite na teraso ali pa jih celo zakopljete v zemljo na vrtu. Če meto posadite ob potke in med kamnite razpoke, bo ob sproščanju aromatičnih vonjav poskrbela za prijetno osvežitev terase ali vrta.  

Kdaj je primeren čas za sajenje?

Na prostem posadite meto spomladi, ko mine nevarnost zmrzali. V tem času ji bodo zelo koristile spomladanske padavine.  

Izbira mesta sajenja

Ko meto sadite v zemljo, izberite mesto, kjer s svojim bujnim razraščanjem ne bo povzročala težav. Najbolje se obnese v vlažni in dobro odcedni zemlji in tam, kjer bo prejela veliko polne ali delne sončne svetlobe. Zemlja naj bo dovolj rodovitna in obogatena s kompostom.

Na prostem posadite potaknjence ali majhne rastlinice na razdalji 45 cm. Dve rastlini bi morali zadostovati za pokrivanje enega kvadratnega metra zemlje. Meta ima plitek koreninski sistem, zato ne potrebujete globoke sadilne jame. Izkopljite le toliko zemlje, da rastlino nežno položite vanjo, razširite njene korenine in zasujete.

Toleranca na temperaturo je odvisna od sorte, ki jo gojite, na splošno pa je ta 

rastlina zelo prilagodljiva. Poprova meta je zelo odporna na mraz in lahko prenese celo temperature precej pod lediščem. Maroška meta po drugi strani zelo dobro prenaša vročino.  

V času rasti jo lahko sproti obrezujete, da preprečite hitro širjenje in razraščanje.  

Uporaba in zdravilne lastnosti mete

Znano je, da je meta nadvse zdravilna in uporabna, saj vsebuje veliko vitaminov in mineralov, ki delujejo sproščujoče, in s tem zmanjšujejo stres. Je odlična za prebavila, deluje pa tudi protibakterijsko in protivirusno.  

Hladen metin čaj je odličen tonik za obraz, sploh v boju proti kožnim nečistočam. Topel čaj se uporablja za grgranje v primeru vnetega grla, blagodejen pa je tako rekoč za celo ustno votlino. Če vas je ujel prehlad, inhalirajte vroč čaj, če pa vas je kaj pičilo, si z metinimi listi pripravite obkladek.  

Nič čudnega torej, da raste skoraj pri vsaki hiši ali v stanovanju. Pogosto jo dodajajo zobnim pastam in žvečilnim gumijem, zelo znan je metin čaj za pomiritev, mnogi pa metine listke namočijo v vodo in si tako pripravijo osvežilen poletni napitek.  

Meto pa sicer kot zelišče lahko uporabimo tako za slane kot sladke jedi. Odlično se obnese kot dodatek mesu na žaru ali v sadni solati. Iz nje lahko pripravimo zeliščno sol ali najrazličnejše pomake, omake in marinade. Če z metinimi lističi natremo kuhinjsko leseno desko s tem uničimo neprijetne vonjave in površino dezinficiramo.