Murva je listnato drevo, ki sicer izvira iz Azije, vendar viri kažejo, da naj bi jih mornarji in popotniki že v antiki naselili tudi v sredozemske dežele. Predvsem črno murvo, ki jo od nekdaj cenijo zaradi njenih nadvse okusnih plodov. V Evropo so jih prinesli že pred stoletji, a so murve pri nas precej slabo poznane rastline, največ jih najdemo na Primorskem.

Pozno spomladi nas drevo razveseli s sočnimi sadeži, že v nekaj letih pa nam zagotovi prijetno, hladno senco. Pravzaprav jo mnogi sadijo ravno zaradi njene goste sence, iz plodov pa kuhajo marmelade, želeje, sokove …

Kako jo prepoznati? Če ne veste, kako je murva videti, je tule enostaven nasvet, kako jo prepoznati: ko se boste v toplih dneh sprehajali po kakem obmorskem mestecu, glejte pod noge. Ko se znajdete v prijetni, gosti senci, pod svojimi podplati pa zagledate velike sladke sadne madeže, boste vedeli, da stojite pod murvo.

Glede na barvo plodov murve ločimo na črne (Morus nigra) in bele (Morus alba). Poleg barve plodov se malenkost razlikujeta tudi v velikosti in obliki listov ter splošni obliki - veje in deblo črne murve so namreč močnejše in bolj robustne od bele. Prav zaradi svoje rasti je črna murva tudi bolj vremensko odporna od bele in dobro uspeva tudi v hladnejših podnebjih vse do 1.000 metrov nadmorske višine, medtem ko ima bela raje vroče sredozemsko podnebje. Bela sorta je v Evropo prišla malce kasneje - okoli 12. stoletja, ko so jo po stari celini sadili zaradi pridelovanja svile. Prav listi bele murve so namreč edina in zato nepogrešljiva hrana sviloprejk.

Obe vrsti rodita zgodaj - če je vreme dovolj toplo, nas kot rečeno že ob koncu maja in junija razveselita s sladkimi, sočnimi plodovi.

Drevesa murve so hitrorastoča in precej nezahtevna ter tako primerna za vse, ki bi v svojem vrtu v le nekaj letih želeli uživati v gosti naravni senci. Pomembno pa je, da pred sajenjem razmislimo o tem, kam jih bomo posadili. Njihove korenine se namreč prav tako kot krošnja razraščajo hitro in predvsem po površini, zato nam lahko že v nekaj letih izrinejo vrtne tlakovce in spotikajo neprevidne vrtnarje ali obiskovalce.

Ko plodovi dozorijo, jih pobiramo sproti, jemo pa jih lahko surove, jih pomešamo v sadne solate ali smutije, še kako okusne so omake k mesu iz murv, da jih bomo lahko uživali skozi vse leto, pa jih lahko tudi zamrznemo.

Lubje murve uporabljajo tudi kot zdravilo proti črevesnim parazitom, predvsem trakulji. Zelo blagodejno je tudi za želodčne težave in težave s črevesjem, zlasti v primeru zastrupitev s hrano ali alkoholom. Proti diabetesu naj bi pomagal čaj iz listov črne murve, iz jagod črne murve pa lahko pripravite sirup, ki pomaga pri povišani telesni temperaturi, zaprtju in vnetjem.

Preberite še: