Sirska svilnica je tujerodna zelnata trajnica, ki privlači metulje – še posebej metulja monarha. Gre namreč za rastlino iz družine Asclepias, ki kot edina služi kot gostiteljska rastlina za odlaganje jajčec tega metulja. Gosenice, iz katerih se razvije monarh, se prehranjujejo izključno z listi mlečka te rastline. To torej pomeni, da je obstoj metulja monarha odvisen od sirske svilnice. 

Ta rastlina raste zelo hitro in kmalu doseže višino od enega do dveh metrov. Ima ozko navpično rast in debele, dolge, podolgovate zelene liste, ki zrastejo do velikosti nekaj centimetrov.

Kdaj sadimo sirsko svilnico?

Sadike se sadijo zgodaj spomladi, ko mine nevarnost zmrzali, semena pa se neposredno v tla sadijo pozno jeseni. Ko se rastlina v tleh dobro ukorenini in začne proizvajati mleček, se lahko precej hitro razširi, če ne odstranjujemo semenskih strokov. Najverjetneje je to eden izmed razlogov za preplah, ki ga sirska svilnica ustvarja med ljudmi, saj je njena rast precej intenzivna in je zaradi tega pri nas uvrščena na seznam invazivnih tujerodnih rastlin.

Ko se enkrat zasadi, jo je praktično nemogoče odstraniti. Četudi pozimi nadzemni del rastline odmre, pod zemljo ostanejo popolnoma zdrave korenine, iz katerih spomladi ponovno požene zeleni del. 

Mleček, ki se izloča, je zelo strupen

Pozno spomladi do sredine poletja se na svilnici pojavijo dišeči grozdi rožnato vijoličnih cvetov. Mleček, ki je bela, mleku podobna snov, je za človeka zelo strupen, medtem ko je za monarha pravzaprav glavni vir hrane. Pri človeku in nekaterih živalih lahko povzroči alergijske reakcije, kontaktni dermatitis, omotičnost in bruhanje. Strupeni so prav vsi deli rastline, tudi listi. 

Kot invazivna rastlina sirska svilnica nima posebnih zahtev in se bo razrasla praktično kjer koli in kadar koli, a vseeno poglejmo, kakšni pogoji so zanjo najbolj ustrezni.

Svetloba

Sibirski svilnici ustreza polna sončna svetloba. Najbolje uspeva na odprtem območju, kjer je vsaj šest do osem ur sončne svetlobe na dan.

Prst

Ta rastlina ima rada suha do srednje namočena, dobro odcedna tla. Dobro prenaša tudi suhe razmere, nerodovitna tla in skalnato podlago. 

Voda

Zalivanje sibirske svilnice ni potrebno, razen v res zelo sušnih razmerah. Prekomerno zalivanje navadnega mlečka lahko povzroči gnitje korenin. Prav tako ni potrebno gnojenje.

Temperatura in vlažnost

Sibirska svilnica dobro prenaša širok razpon temperatur in vlažnosti. A ker je doma v vzhodnih delih Združenih držav, se ne bo dobro obnesla v ekstremni in dolgotrajni vročini ali pretirani vlažnosti. 

Ne le, da je ni priporočljivo saditi, za to lahko prejmete celo kazen

Sibirska svilnica se precej agresivno širi, zato ni primerna za sajenje ob robu parcele. Čeprav na vrt privablja metulje, čebele in druge koristne opraševalce, ima po drugi strani več negativnih plati. 

Vrsta je uvrščena na seznam invazivnih tujerodnih rastlin, kar pomeni, da jo je po Uredbi Evropske unije o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst prepovedano razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje. Zanjo veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja.