Slovenija ima na področju vin ponuditi precej, in čeprav smo majhni, se z lahkoto kosamo z večjimi pridelovalkami vina, kot sta Francija in Italija. To je razvidno tudi iz dejstva, da je kar 9 % vseh vin, pridelanih v Sloveniji, označenih kot vrhunskih, 54 % pa kot kakovostnih. Številka je najverjetneje še večja, če upoštevamo, da se vsi vinarji niti ne odločijo za pridobitev tovrstnih klasifikacij.

Naši trije vinorodni okoliši – podravski, primorski in posavski – tako skupaj tvorijo pravo paleto vinskih okusov.

"Slovenci smo odlični vinarji in imamo odlično vino ..." pravi D. Kastelic. 

 Geografsko razgibano pokrajino, ki vpliva na značilnosti vinorodnih okolišev, zastopajo zanje značilne sorte vina. Podravska regija se ponaša z laškim rizlingom, šiponom, renskim rizlingom in chardonnayjem. Primorsko podnebje in s soncem obsijana trta med drugim daje vino sorte refošk, merlot, malvazija, rumeni muškat, pinela in rebula. Na podravskem koncu pridelujejo vsem dobro znani cviček, poleg tega pa še žametno črnino, laški rizling, modro frankinjo in druge sorte vina. 

Pridelava vina je torej proces, ki se začne že veliko prej, preden je grozdje pobrano in v škafih pripravljeno na nadaljnjo obdelavo. 

Na zares velike razsežnosti le enega izmed mnogih vinogradov pri nas kažejo tudi večmesečne priprave vinarske družine Puklavec. 

"Priprave se začnejo že dva meseca prej, trenutno smo v tretjem tednu trgatve. To leto imamo 150 trgačev, ki nam pomagajo pri delu."

In kaj vpliva na okus vina?

Kakšen bo končni pridelek, je odvisno od več dejavnikov, v grobem pa lahko rečemo, da na okus vina vplivajo tla, iz katerih je trta črpala hranilne snovi, podnebje, v katerem raste, in nenazadnje ni zanemarljiv niti človeški vpliv. Letošnje vroče in suho poletje je pustilo posledice tudi na količini pridelanega grozdja. 

"Suša bo zagotovo pustila svoje posledice in vplivala na količino. Zgodnje sorte bodo količinsko v planiranih okvirih, pri srednjih ter poznih sortah pa pričakujemo 30-odstotni izpad količin."

Kako vemo, da je grozdje ravno prav zrelo za trgatev?

Pravi čas za trgatev je, ko grozdje doseže stanje tehnološke zrelosti, saj ima takrat najugodnejšo kemično sestavo, pri čemer mislimo predvsem na vsebnost sladkorja, od katere je odvisna količina alkohola v nastajajoče vinu. Vendar pa grozdje poleg sladkorja, barvil, dišav in drugih kemičnih snovi vsebuje tudi organske kisline, ki bodo med predelavo prešle v vino, kasneje pa se bo v vinu znašla približno polovica njihove količine. To je še posebej pomembno, ker ravno te belemu vinu dajejo pitnost in svežino.

"Vsako leto se trgatev prične ob pravem času, ne pa istem. Odvisno je od vremenskih razmer, tako čez vse leto kot tudi v dneh pred pričetkom."