Ohrovt je zelenjava hladnih mesecev, ki izvira iz vzhodnega Sredozemlja, kjer so ga gojili že pred 2000 leti. Na začetku so gojili zgolj listnati ohrovt, pozneje pa so začeli pridelovati še brstični in glavnati ohrovt, ki sta danes morda še bolj znana kot njun skupni prednik. Danes poznamo številne sorte ohrovta, tudi takšne z vijoličastim ali sivkastim nadihom, zelene z valovitim listnim robom in kodrolistni ohrovt z ožjimi listi, narebrenimi po vsej površini (drugo ime zanj je toskansko zelje).

Ohrovt uvrščamo v skupino desetih najbolj zdravilnih povrtnin. Za zdravljenje želodčnih in črevesnih težav se že zelo dolgo časa priporoča uživanje ohrovta; za zdravljenje oteklin in odrgnin pa obloge iz stolčenih ohrovtovih listov. Ohrovt je dobro vključiti v prehrano predvsem zato, ker nas pozimi, ko primanjkuje sveže domače zelenjave, oskrbi s svežim vitaminom C, s čimer pomembno prispeva h krepitvi imunskega sistema in obrambnih mehanizmov organizma. Vsebuje še vitamine skupine B, E, in K, veliko folne kisline ter minerale (železo, kalij, fosfor in kalcij).

Žal pa nam vse znanje o koristnih sestavinah ohrovta ne pomaga, če ga ne znamo pripraviti tako, da ga bomo z veseljem pojedli. Puste zelenjavne jedi nikomur ne gredo v slast, zato smo pripravili izbor receptov, ki bodo prepričali tudi tiste, ki (vsaj doslej) niso (bili) veliki ljubitelji zelenjavnih jedi.

Nasveti za pripravo ohrovta

Glavnati ohrovt lahko pripravimo na številne načine. Zelo priljubljeni so ohrovtovi zvitki, polnjeni z mletim mesom ali zelenjavo. Odličen je v močnih juhah, mineštrah, enolončnicah ali v solati. Kot priloga je nadvse okusen v kombinaciji s paradižnikom in gobami. Če želimo pripraviti preprosto prilogo iz dušenega ohrovta, ga začinimo s česnom, timijanom, papriko v prahu, curryjem ali kumino. Če se nam zdi ohrovtov okus premočan, ga lahko nekoliko ublažimo z dodatkom smetane.

Brstični ohrovt je zelo priljubljen kot dušena priloga (s slanino, sirom ali kostanjem), v juhah in enolončnicah, pa tudi v narastkih. Ščepec sladkorja brstičnemu ohrovtu odvzame nekaj grenkobe, kanček limoninega soka ali belega vina pa ga osveži. Okus dušenega brstičnega ohrovta lahko popestrimo s ščepcem muškatnega oreščka, belega popra ali timijana.

Tudi iz kodrolistnega ohrovta lahko pripravimo številne jedi. Uporabimo ga lahko za pripravo enolončnic, prilog, zelenjavnih pirejev, solat ali omak. Lahko ga sočimo in pripravimo zdrav napitek ali pa iz njega spečemo zanimiv in hrustljav zelenjavni čips. Nekatere moti neprijeten vonj, za katerega so krive žveplove spojine, ki pa obenem poskrbijo za značilen okus. Ta vonj lahko nekoliko omilimo, če za kuhanje uporabljamo lonce s pokrovi, ki dobro tesnijo, pokrova pa med kuhanjem ne dvigujemo; pomaga pa tudi, če ohrovtu dodamo malo kumine.

Dobro je vedeti …

Na kaj moramo paziti pri nakupu?

Ne glede na to, katero vrsto ohrovta kupujemo, izberemo takšnega s čvrstimi listi, rezno mesto na kocenu pa mora biti še mokro. Listi ne smejo biti polomljeni, uveli ali celo nagniti. Rumenkasti listi so znamenje, da je bil ohrovt predolgo skladiščen.

Kako ohrovt shranjevati?

Glavnati zimski ohrovt lahko v predalu za zelenjavo v hladilniku hranimo do enega tedna. Svež brstični ohrovt lahko v predalu za zelenjavo v hladilniku hranimo največ dva dni, kodrolistnega pa od 3 do 5 dni. Najbolje pa je seveda, če imamo svoj vrt in ohrovt hranimo v naravni zunanji hladilnici. Listi kodrolistnega ohrovta, ki jih trgamo sproti, postanejo za v lonec uporabni šele po dlje časa trajajočih nizkih temperaturah. Ko ga želimo pripraviti, se pozimi preprosto odpravimo na vrt in odtrgamo nekaj listov.

Zakaj postane ohrovt, ko pomrzne, še bolj okusen?

Za vse kapusnice velja, da se v njih pri nizkih temperaturah poveča vsebnost sladkorja. Pojav nastane zaradi upočasnjene izmenjave kisika in ogljikovega dioksida, s čimer se rastlina varuje pred zamrznitvijo, njegova posledica pa je, da ima zimska zelenjava še boljši okus.