V poletnem času je naš vrt poln najrazličnejše zelenjave in prav je, da je zasaditev na gredicah pestra, saj se potem ta pestrost pozna tudi na naših krožnikih. Že samo solate so različnih barv, tekstur in okusov in jih lahko uživamo celo sezono. Poletje sicer ni najprimernejši čas za vzgojo solat, saj močna svetloba in visoke temperature hitro povzročijo, da solata požene cvetno steblo. Sicer je prav, da pridemo do semen, a ne prehitro. Ravno zato je pomembno, da vemo, katere sorte solat izbrati za poletno rabo. 

Najpogostejše sorte pri nas:

krhkolistni glavnati solati Dalmatinska ledenka in Unicum,

Great lakes, ki zelo dobro prenaša vročino,

romanska zelena ali rdeča solata, ki iz Sredozemlja in ravno tako odlično prenaša vročino. Ta solata se imenuje tudi vezivka oziroma štrucarka, ki oblikuje pokončne, štručkam podobne glave.

Vrst in sort solate je zelo veliko. Izbira je torej težka, zato je najbolje, da kar sami preizkusite, katera vam odgovarja. V grobem ločimo glavnate, mehkolistne ter kristalke oziroma krhkolistne. Imajo lahko gladke ali nazobčane robove, listi so gladki ali mehurjasti, glave so bolj ali manj trdno sklenjene, tudi barvna paleta je pestra, in sicer od svetlo do temno zelene, nekatere imajo rahel rdečkast pridih. Vedno bolj priljubljene so tako imenovane rozetaste solate, ki jih lahko režemo v različnih obdobjih rasti.

Setev in presajanje poletnih solat

Solate lahko sejemo na stalno mesto na gredico ali pa v platoje oziroma lončke. Platojčke napolnimo s prstjo, nežno zalijemo, nato začnemo s polaganjem semen. Če vemo, da je kalivost dobra, v posamezen razdelek damo samo eno seme, če nismo sigurni, raje položimo dve semeni skupaj in kasneje šibkejšo rastlinico odstranimo. Semena nato prekrijemo s tanko plastjo prsti in pokrijemo s folijo, da bo vlaga bolj enakomerna. Ko bodo rastlinice pokukale na plano, folijo odstranimo. Če bi želeli stalno zalogo solate, potem jo sejemo na deset dni. Če jo sejemo, ko so temperature višje, platoje postavimo na hladno ali na prosto. Ko so sadike dovolj velike, ko imajo okoli pet listkov ali več, jih posadimo na prosto. Rastejo sicer povsod, a imajo raje rahla in ne preveč pognojena tla. Dobri sosedje solatam so paradižnik, paprika, zelje, cvetača, kolerabica, pesa in fižol, nikar pa jih ne sadimo poleg peteršilja.

Kadar je zares vroče, je solato treba zalivati, ker ima rada nežna tla, pa jo je treba tudi okopavati, pleti in v najhujši vročini zastirati. Dobro jo je posaditi ob višje rastline, ob ograjo ali v senco dreves oziroma trte.

Nabiranje solate

Pogled na pisan vrt, kjer se bohotijo čudovite glave različnih sort solat, ni le balzam za oči, solate so tudi izjemno zdrava in okusna popestritev našega jedilnika. Poleg tega imajo različne sorte različno vsebnost mineralov in vitaminov, in če jih v skledi malce pomešamo, imamo pravo zakladnico zdravja. Sicer pa vsako solato po želji lahko režemo ali obtrgamo. Po navadi glavnate solate režemo, medtem ko tiste, ki rastejo kot rozete, pogosteje obtrgavamo kot obrezujemo, pustiti pa moramo vsaj tretjino listov. Pri tistih, ki jih režemo, moramo paziti, da jih ne porežemo čisto do zemlje, če želimo, da bodo še zrasle.

Ste že slišali za mlečni beli solatni sok? Gre za znano zdravilo zdravilcev Stare Grčije, ki pomaga pri lajšanju bolečin in nespečnosti, hkrati pa pomirja. Poleti, ko režemo solato, ta beli mlečni sok lahko prestrežemo. Uporabljamo ga lahko svežega ali pa ga posušimo in zmeljemo v prah. Uporabljamo ga v desetdnevnih kurah, in sicer začnemo s čisto majhno količino (za noževo konico), nato količino postopoma povečujemo.

Pridelava semen pri solati

Da bomo imeli domače solate vedno v izobilju, si lahko semena pridelamo. Pridelava semen solate je izjemno enostavna in primerna tudi za vrtnarje začetnike. Solata je enoletnica, kar pomeni, da bo zrasla, zacvetela in nam dala semena, vse v enem letu, vsaj večina. Pri nas so nekatere sorte, ki morda ne bodo najbolj uspešno semenile, saj poletje ni dovolj dolgo. Nekatere moderne sorte so vzgojene tako, da so neobčutljive na dolžino dneva, zato jih težje pripravimo do cvetenja in tako tudi težje dobimo semena. Sicer pa cvetenje pri solatah spodbudijo višje temperature in daljši dnevi.

Ena izmed možnosti, kako se lotimo semenarjenja, je, da jeseni posejemo prezimno solato. Ta bo do pomladi zrasla, poleti zacvetela in tako bomo imeli svoja semena. Druga možnost je, da čim bolj zgodaj spomladi posejemo solato, saj bo tako imela dovolj časa, da zacveti in nam da semena. Solata, ki jo pustimo za semena, bo postala prava velikanka, zraste celo do metra in pol v višino, zato moramo poskrbeti za primerno oporo. Zelo redko se zgodi, da se posamezne sorte med seboj križajo, a previdnost vendarle ni odveč, zato jih je priporočljivo posaditi bolj narazen. Razdalja med različnimi sortami naj bo od 3 do 15 metrov. 

Če imamo na vrtu posajenih več različnih sort solate in nimamo dovolj prostora, lahko rastline zaščitimo z vrečkami iz protiinsektne mreže. Pazimo tudi, da ne hranimo semena rastlin, ki so šle v cvet prve. Solata cveti postopoma. Njeni rumeni cvetovi se spreminjajo in so sčasoma podobni regratovim lučkam. Semena nabiramo popoldan in v suhem vremenu, načinov je več. Lahko upognemo cvetno steblo in semena stresemo v papirnato vrečko, a obstaja nevarnost, da se cvetno steblo zlomi. Lahko tudi počakamo tri tedne po vrhu cvetenja in odrežemo kar cele rastline ter jih posušimo do konca v papirnati vrečki. Najboljša pa so tista semena, ki nastanejo prva. In kdaj vemo, da so semena nared za pobiranje? Ko 'regratovo lučko' z lahkoto povlečemo in nam semena ostanejo v roki.

Ko so semena solate čisto suha, je čas, da jih očistimo in shranimo. Najbolje je, da jih očistimo nekje na prostem, saj bomo za seboj pustili večjo količino prahu in drobnih delcev. Ko jih očistimo, jih shranimo v kozarce za vlaganje ali v papirnate vrečke. Postavimo jih v hladen, temen in suh prostor ter jih uporabimo v roku petih let.