Por spada med čebulnice. Mnoga ljudska zdravila in številne znanstvene raziskave pričajo o povezavi med uživanjem čebulnic, predvsem pora, čebule in česna in njegovim koristnim delovanjem na naše zdravje. Vsebuje vitamine A, C, B1, B2, B6, E, in balastne snovi ter minerale kalij, fosfor, magnezij in železo. Alicin oz. alilno gorčično olje, ki ga prav tako najdemo v poru, je žveplova učinkovina, ki sicer oddaja neprijeten vonj, vendar poru daje značilen okus. Temu olju pripisujejo antibakterijsko delovanje. Prav zaradi tega je por v zdravilstvu zelo cenjen kot naravni antibiotik.

Poznamo spomladanske in zimske sorte pora. Prvi imajo daljše steblo in okroglo upognjene tanke liste, ki postanejo proti spodnji strani rumeno-zeleni in se končajo v belem koreninskem nastavku. Spomladanski oz. poletni por je blažjega okusa od zimskega. Poletne sorte se uporablja od maja do avgusta, zimske od septembra do aprila.

Kdaj sadimo por?  

Por sadimo tik pred zadnjo spomladansko zmrzaljo. Mlade rastline lahko preživijo rahlo zmrzal, medtem ko je zreli por še nekoliko bolj odporen na hladne temperature. Če želite sezono začeti nekoliko prej, lahko začnete sejati v zaprtih prostorih približno 10 do 12 tednov pred predvidenim datumom zadnje spomladanske zmrzali. V podnebju z milimi zimami lahko sadimo por tudi jeseni.

Kako poiskati najbolj ugodno mesto za sajenje pora?

Za por izberemo sončno mesto z bogato, dobro odcedno zemljo. Ilovnata ali peščena tla z rahlo kislim do nevtralnim pH- jem bodo imela najboljši učinek na rast pora. Hranljiva tla so prav tako ključna, zato je v določenih primerih smiselno zemljo obogatiti z organsko snovjo ali bogatim kompostom.

Če na vrtu nimamo dovolj prostora, bo por dobro uspeval tudi v visoki gredi, zabojniku ali cvetličnem loncu.

Por ima plitvo korenino, zato bodimo previdni pri gojenju drugih rastlin v njegovi bližini. Da se izognemo tekmovanju za hranila, z gredice redno odstranjujemo plevel. Za sosedo pora lahko, vsaj v začetni fazi, denimo izberemo rastočo solato s plitvimi koreninami.  

Kako sadimo por na gredico?

Semena posadimo približno pol centimetra globoko in 15 do 20 centimetrov narazen. Ko sadimo sadike, zemljo okoli stebla nasujemo do prvega zelenega lista. Vrstice naj bodo v tem primeru razmaknjene vsaj 30 centimetrov.  

Por ima rad veliko sonca – idealno vsaj šest ur neposrednega sonca skozi vso rastno sezono. Premalo sonca lahko povzroči šibko in ohlapno rast.

Ker ima plitek koreninski sistem, ga je treba pogosto zalivati – približno en centimeter na teden bi morao v večini okolij zadostovati. Če so temperature nadpovprečno visoke, količino vode začasno povečamo. Redno okopavanje pomaga, ohranjati vlago v zemlji in preprečuje rast plevela.

Čebulnice, vključno s porom so za znanstvenike izjemno zanimive

Čebulnice so v medicini že od nekdaj uporabljali kot zdravilo in zato tudi današnji znanstveniki preučujejo z velikim zanimanjem. O lastnostih pora in česna je bilo napisanih že na tisoče člankov. Številne raziskave so potrdile mnoge pozitivne lastnosti čebulnic, predvsem pri zdravljenju srčnih tegob, visokega krvnega tlaka, raka na prebavilih in infekcijskih boleznih.  

Klinične študije, opravljene na ljudeh kažejo, da je redno uživanje pora lahko povezano z zaviranjem bakterijskih infekcij, zaviranjem razvoja glivic, zatiranjem črevesnih parazitov in zniževanjem krvnega tlaka. Pred nedavnim pa so odkrili, da nudi uživanje pora odlično zaščito pred boleznimi srca in ožilja, ter

da znižuje raven maščob v krvi, ki povzročajo možgansko kap in infarkt.

Por je bogat s flavonoidi, ki med drugim delujejo kot antioksidanti in imajo lahko protivnetne, antidiabetične in protirakave lastnosti ter druge koristi za zdravje. Vendar pa kljub temu velja biti previden, saj vsebuje kemične spojine, ki so strupene za hišne ljubljenčke.

Kako uporabljamo por v prehrani?

V hrano ga dodajamo preprosto zaradi izboljšanja okusa in vonja, uporabimo pa ga lahko tudi za pripravo juh in raznih vrst pit ter drugih jedi. Za dodatek solatam uporabljamo le surov mladi por.

Por v hladilniku hranimo največ pet dni. Zaradi njegovega zelo intenzivnega vonja ga hranimo ločeno od živil, ki bi prevzela njegovo aromo. Če želimo nekoliko ublažiti njegov okus, ga na hitro blanširamo v rahlo soljeni vodi. Na ta način ohranimo njegovo lepo zeleno barvo.