Poraba dušikovega rastlinskega hranila (N) se je glede na leto 2014 zmanjšala za odstotek, poraba fosforjevega rastlinskega hranila (P2O5) in kalijevega rastlinskega hranila (K2O) pa povečala za tri oz. za osem odstotkov.

Na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi je bilo lani po oceni državnih statistikov porabljenih povprečno za odstotek več mineralnih gnojil, glavnih rastlinskih hranil pa za tri odstotke več kot v letu 2014, in sicer predvsem zato, ker je bila površina kmetijskih zemljišč v uporabi manjša za okoli 5000 hektarjev.

Tokrat se je na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi najbolj povečala povprečna poraba kalijevega rastlinskega hranila (K2O), in sicer za devet odstotkov, in je znašala okoli 24 kilogramov na hektar. Povprečna poraba fosforjevega rastlinskega hranila (P2O5) na hektar je znašala 20 kilogramov, kar pomeni, da je bila za štiri odstotke večja kot v letu 2014. Povprečna poraba dušika (N) iz mineralnih gnojil na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi je znašala okoli 59 kilogramov na hektar in je bila skoraj enaka ocenjeni povprečni porabi v letu 2014.

Statistiki domnevajo, da je bila nekoliko večja poraba kalijevega in fosforjevega rastlinskega hranila posledica povečanega obsega pridelave grozdja, sadja in zelenjave v letu 2015.

Sicer se je promet z mineralnimi gnojili na domačem trgu v letu 2015 glede na prejšnje leto povečal. Uvožene so bile večje količine kalcijevega amonijevega nitrata (KAN) in nekaterih drugih enostavnih dušikovih mineralnih gnojil, obenem pa se je zmanjšal uvoz sečnine (UREA) in posledično tudi njena poraba, izvoz mineralnih gnojil pa se je povečal.