Pomlad je idealen čas, da obnovimo našo travo ali zasejemo novo. To sicer lahko storimo tudi jeseni, poletje pa zaradi vročine in posledično suše ni najbolj primeren letni čas za to opravilo. Če torej želite, da bo vaša trata čudovito zelena, bo počasi treba zavihati rokave.

Posejmo travo

Semena različnih vrst trav najdemo v vrtnih centrih, a preden se lotimo sejanja, moramo seveda pripraviti teren. Tako kot na vrtu pripravimo gredice, kamor bomo posejali ali posadili zelenjavo, si moramo urediti tudi prostor, kjer bomo posejali travo. Posejati jo moramo zelo na gosto, zato je še posebej pomembno, da je ’posteljica’ res dobro pripravljena. Pri tem bo še kako prav prišel prezračevalnik z dvema valjema. Eden je namenjen grabljanju in odstranjevanju mahu, drugi pa temeljitemu prezračevanju in odstranjevanju odmrle trave. Seveda lahko vse to opravimo ročno, a s prezračevalnikom gre bistveno hitreje, še posebej če imamo velik travnik. Kadar je trava v malce slabšem stanju, je edino delo, ki nas čaka, da moramo večkrat izprazniti koš prezračevalnika.

Ko je prostor pripravljen, je čas za setev. Lahko seveda sejemo ročno ali pa uporabimo sejalnik, ki bo poskrbel za bolj gosto in enakomerno setev. Pri ročni setvi je za boljši učinek priporočljivo pomešati semena z dvojno količino peska; sejemo najprej v eno smer, se nato obrnemo in v drugi smeri ponovimo vajo. Še pred setvijo pa na trato po potrebi ali želji postavimo razsvetljavo, sisteme za zalivanje ali kakšne druge cevi in napeljave. V kolikor so tla izrazito suha, jih je priporočljivo še pred setvijo zares dobro zaliti.

Ko travo posejemo in se obetajo suhi dnevi, je prav tako potrebno še dodatno zalivanje, da bo prst ves čas nekoliko vlažna. Da ptički ne bi 'napadli' semen trave, lahko zelenico tudi za nekaj časa prekrijemo.

Vzdrževanje trate

Zgodaj spomladi je idealen čas, da travo pognojimo. Fosfor in kalij bosta poskrbela, da bodo korenine dobro rasle in bo trava močna. V poletnem času jo po potrebi lahko pognojimo tudi z dušikom, ki spodbuja rast rastlin. Gnojimo vedno v čim bolj hladnem delu dneva in če ni napovedanega dežja, travo še zalijemo.

Kar se tiče zalivanja, naj omenimo še, da jo je bolje zalivati enkrat na teden, pa takrat obilno kot pa večkrat na dan po malem. Pogosto zalivanje namreč povzroči, da se korenine trave razrastejo pod površino, s tem pa se poveča verjetnost, da pride do bolezni trav. Poleti zalivamo zelo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko ni prevelike vročine in tako preprečimo preveliko izhlapevanje vode in prevelike temperaturne razlike.

V jesenskem času lahko naredimo tudi zastirko, in sicer tako, da trato temeljito pregrabimo in prezračimo. Nanjo potrosimo 3 do 5 milimetrov debelo plast, ki je sestavljena iz 60 odstotkov peska brez apnenca, 30 odstotkov rodovitne prsti in 10 odstotkov dobro razgrajene listavke. Tako rušo poravnamo in pospešimo rast.

Za lepo in kakovostno travo je pomembno tudi zračenje, še posebej pri tleh, ki so zbita, saj tako olajšamo dostop hranil in vode do korenin. Idealen čas za zračenje je pomlad ali jesen, uporabimo pa lahko zobato kolo, prezračevalne grablje ali vile, za malce večje površine pa si je priporočljivo omisliti strojni prezračevalnik. Spomladi po zračenju tla še povaljamo, da se površina poravna.

Pomembno je tudi pletje trave, s čimer pa je treba začeti, ko je trava še čisto nizka. Plevel namreč travi odžira svetlobo, hrano in vodo. Tudi v tem primeru nam bo stroj močno olajšal delo, nekateri si pomagajo s 'kemijo', sicer pa se lahko opravila lotimo kar z nožem. V primeru, če imamo večji travnik, lahko povabimo prijatelje, da nam pomagajo pleti. No, vprašanje je, ali bi bil sploh kdo pripravljen namesto ob kavi z nami čas preživljati na kolenih z nožem v roki, a vprašati ni greh.