Ena velikih prednosti vrtičkanja je, da ob tem preživimo veliko časa na prostem. Nadihamo se svežega zraka, kar lagodno vpliva na možgane in splošno počutje, poleg tega pa pri tem napravimo kar nekaj korakov, počepov, se sklanjamo, okopavamo … in pri tem dodobra razmigamo telo.

Predvsem naj bi bilo delo na vrtu dobro za vse, ki so v službi pod stresom. Če pri gledanju televizije velikokrat z mislimi zaplavamo drugam, se ukvarjamo s službenimi ali katerimi drugimi težavami, je pri delu na vrtu popolnoma drugače. Pri sajenju, okopavanju, skrbi za rastline, urejanju okolice, zalivanju … odmislimo druge težave in s tem pozitivno vplivamo na splošno zdravje in počutje.

Gre za dejavnost, ki ima terapevtske učinke, imenovano hortiterapija. Še posebej naj bi na počutje pozitivno vplivalo zalivanje. Šum tekoče vode naj bi pomirjal in pomagal v boju proti depresiji, poleg tega pa je gibanje pri zalivanju umirjeno, ponavljajoče, kar prav tako pomirja.

Pri vrtnarjenju gre za to, da se povežemo z naravo. V naravi preživljamo prosti čas, jo spoznavamo, na koncu pa tudi zaužijemo, kar pridelamo. Kaj so tisti glavni razlogi, da se ljudje odločajo za obdelovanje vrtičkov, kaj jim je pri vrtičkanju všeč, so raziskovali tudi pri statističnem portali Statista. Kot je pokazala njihova raziskava, jih največ vrtička, ker želijo več časa preživeti na prostem (74 odstotkov), 58 odstotkov jih uživa, ko spremljajo rastline pri rasti. Le 7 odstotkov jih je odgovorilo, da vrtnarijo le zato, ker morajo. Pa vi? Če vrtnarite - zakaj to radi počnete?