Avokado ima zaradi visoke vsebnosti zdravju koristnih snovi izjemno pozitivne učinke na naše telo, zato je priporočljivo, da se čim večkrat znajde na našem jedilniku. Nadvse priročno bi bilo, če bi ga tako kot večino drugega sadja in zelenjave lahko vzgajali kar na domačem vrtu ali balkonu, a tu se malce zaplete. Drevo avokadovec (botanično ameriška hruška – Persea americana), ki sicer izvira iz Srednje Amerike in Mehike, je relativno preprosto za vzgojo in tudi v naših pogojih raste precej hitro, žal pa je zelo težko pri nas vzgojiti plodove avokada. A nič zato, avokado je dandanes naprodaj skoraj v vsaki živilski trgovini, kar pa ni razlog, da rastline ne bi vzgajali doma.

Kaj morate vedeti, preden se odločite za vzgojo?

Avokadovec pripada družini lovorovk, vzgajali pa so ga že Azteki, danes pa ga gojijo v tropskem in subtropskem pasu. Drevo, ki zraste tudi do 20 metrov v višino, ima usnjaste liste, dolge med 12 in 25 centimetrov. Cvetovi so združeni v socvetja, in sicer jih je skupaj med 100 in 300. Le 0,15% je možnosti, da pride do oprašitve. Iz cvetov se razvijejo jajčasti ali hruškasti koščičasti plodovi s srednje do temno zeleno lupino. Jedrce v sredini doseže velikosti žogice za golf. Oplodje je zelenorumeno in na zraku oksidira ter potemni, kar pa lahko preprečimo s pokapanjem s citronsko kislino.

Drevo raste zelo hitro, uspeva pa predvsem na toplih in sorazmerno suhih področjih. Od sedem do deset let potrebuje, da rodi, in sicer bo najprej čez zimo začel cveteti, kmalu pa se bodo razvili plodovi. Kot rečeno ni nujno, da boste dočakali plodove, sploh če rastlina ne bo dobila dovolj sonca in vlage, a bo kljub temu lepo uspevala. Tisti, ki živite v toplejših predelih Slovenije, lahko avokadovec posadite na vrt, v nasprotnem primeru, če ste torej iz hladnejšega dela države, vzgajajte drevo kot sobno rastlino, ki jo imate v poletnih mesecih na prostem, pozimi pa jo prestavite v toplejši prostor. Sicer pa poznamo več sort avokada (antilska – tropska, gvatemalska – poltropska, mehiška – subtropska), obstajajo pa tudi sorte, ki so nastale z mešanjem. Za naše razmere so najprimernejše mehiške sorte.

Kako se lotiti vzgoje?

Poleg tega da je nadvse okusen in zdrav, avokado vsebuje tudi plodno seme. Sicer je mogoče nekatere sorte vzgojiti tudi s potaknjenci, a je vzgoja iz semena najbolj enostavna. Potrebujete ustrezno zrel avokado, v katerem se je seme že razvilo v celoti.

Peško nato najprej prebodite na zgornji tretjini, in sicer na treh mestih z zobotrebci. Zapičite jih malo pod kotom, obrnjeni pa naj bodo navzgor, saj se bo tako avokado lažje obdržal nad vodo. Nato z vodo napolnite lonček, in sicer pazite da je spodnji del peške v vodi, saj se bo iz njega razvila korenina. Lonček postavite nekam, kjer je dovolj sonca, na primer na okensko polico, ves čas pa pazite, da bo peška v vodi. Peško namakajte, dokler ne začne kliti, a ne več kot tri mesece, saj lahko zgnije. Če v treh mesecih še ne vzklije, jo kljub temu posadite, in sicer do ¾ s topim koncem navzdol. Avokado bo najbolje uspeval v lahki, rahlo kisli zemlji. Zemlja naj bo ves čas vlažna, a z zalivanjem tudi ni treba pretiravati. Posodo, kamor ste zasadili seme, je pametno za začetek prekriti s steklom, saj tako lahko v posodi zadržite vlago. Steklo snemite vsak dan za pol ure, da klica ne raste prehitro. Idealna temperatura za rast je 25 °C, ko prvi listi poženejo, pa rastlini ustreza tudi sobna temperatura. Sveže seme je najbolje posaditi na začetku ogrevalne sezone, saj lahko nato posodo postavite nad grelno telo (radiator). Kot rečeno lahko drevo kasneje presadite na vrt, če vam pogoji to dovoljujejo; v poletnih mesecih ga je potrebno redno zalivati. V dveh letih bo v višino zraslo približno 1 meter. Avokadovec je lahko torej zelo nezahtevna okrasna rastlina, ima le to slabost, da hitro postane prevelika za manjše prostore.