Od grških časov, ko so na grobove padlih bojevnikov polagali cvetje, pa do danes, ko okraševanje grobov postaja vedno večji ekološki problem, je preteklo kar nekaj časa, a pomen v osnovi ostaja enak – počastiti spomin na umrle. Ob prihajajočem prazniku smo raziskali, kako se je tradicija spreminjala skozi zgodovino, preverili, katere navade so se ohranile do danes, in povprašali, kam gredo trendi v teh časih.
Običaji, praznovanja in verovanja, povezani s spominom na mrtve, so že od nekdaj pomemben vidik človeškega življenja, vendar so se v različnih kulturah skozi zgodovino uveljavile različne tradicije.
Najzgodnejši zabeleženi primeri nagrobnega okrasja segajo v čas starih Grkov pred približno 2000 leti. Ti so izvajali obred, imenovan "Zoai", ki je vključeval puščanje rož na grobovih padlih bojevnikov. Če so se te rože ukoreninile, so si to razlagali, kot da so tisti bojevniki našli mir in srečo na drugi strani. Prav tako so na grobove padlih bojevnikov polagali rože tudi Rimljani, ki so navado najverjetneje prevzeli od Grkov.
V ZDA spominski dan praznujejo 30. maja
V Ameriki je tradicija obeleževanja dneva spomina na mrtve postala pomembna v 19. stoletju po smrti Abrahama Lincolna. Po smrti nekdanjega ameriškega predsednika so ljudje po vsej državi začeli polagati rože na grobove vojakov, ki so umrli v državljanski vojni. Leta 1886 je general zveze John Alexander Logan razglasil 30. maj za uradni dan okraševanja grobov vojakov s cvetjem. Sčasoma je to postal praznik, ki ga danes v ZDA poznajo kot spominski dan.
Dan spomina na mrtve pri nas po krščanski tradiciji praznujemo 1. novembra
1. november je dan, ko se spomnimo vseh ljubljenih, ki smo jih izgubili, in počastimo spomin nanje tudi z obiskom grobov. Čeprav tiste, ki so že 'odšli na oni svet', kot radi rečemo, ohranjamo v spominu skozi vse leto, jim na ta dan posvetimo še posebno misel in na grob postavimo še kakšno cvetlico več.
Praznik, s katerim obeležujemo dan spomina na mrtve, ima korenine v krščanski tradiciji, ko je v 3. stoletju cerkev uvedla javno čaščenje svetnikov. Čeprav so običaji vedno vezani na čas in prostor, pri obujanju spomina na mrtve danes ne moremo mimo takšnih in drugačnih spominskih plošč, grobov in nagrobnikov.
Tradicijo okraševanja grobov so k nam prinesli južni Slovani. Danes je v mnogih kulturah po svetu običajna praksa, da na nagrobnik ali spominsko ploščo postavimo pomembne predmete, ob 1. novembru pa velja, da mora biti grob še posebno lepo očiščen in okrašen.
Tradicija urejanja grobov ima v današnjih časih tudi nekoliko bolj osebni pomen. Grobove svojih najbližjih krasimo, ker se jih želimo spominjati tudi potem, ko jih ni več, obiski pa so sestavni del procesa žalovanja.
In kakšni so trenutni trendi pri zasaditvi grobov?
Klara Čebin, ki se že več let ukvarja s cvetličarstvom in spremlja tudi trende na področju zasaditve grobov, pravi, da trenutno trendi v floristiki narekujejo predvsem naravne materiale.
"Ljudje so postali veliko bolj pametni pri okraševanju grobov, eni jih tradicionalno okrasijo s krizantemami, vse več pa se odločajo za polsuhe aranžmaje, ki so izdelani iz naravnega, a obstojnega zelenja. Dodamo še naravne suhe plodove in nekaj svežega cvetja. Tak aranžma ostane lep tudi čez zimo do spomladi."
Sveče so vse večji ekološki problem, na katerega se opozarja že več let
Za mnoge kristjane je postavljanje sveč na grobove simbol vere v vstajenje in obljube večnega življenja. Ta tradicija, ki se izvaja že stoletja, še vedno prevladuje na sodobnih pokopališčih po vsem svetu, vendar pa je v zadnjih letih slišati vse glasnejše opozarjanje na ekološki vidik tega običaja. Medijska propaganda proti pretirani uporabi sveč ali bolje rečeno proti kupu odpadne plastike, ki jo ta s seboj prinese, je, kot kaže, že začela premikati stvari v pravo smer, se strinja tudi Klara Čebin, saj zaradi ozaveščanja ljudi in v skrbi za okolje zadnja leta prodajo manj sveč.
Povpraševanju po izdelkih za bolj trajnostno okraševanje grobov se prilagajajo tudi cvetličarji
"V cvetličarnah se trudimo in ponujamo razne bolj ekološko sprejemljive sveče, kot so solarne sveče, elektronske, katerim se lahko menjajo baterije, in sveče na olje, ki prav tako trajajo dlje in so lažje razgradljive. V Zagorju že vrsto let poteka akcija, kjer namesto svečke kupiš zastavico in daruješ za določen namen," doda Čebinova.
Ob vprašanju, katere cvetlice se še priporočajo za jesensko zasaditev grobov, pravi, da je pametno cvetlični aranžma kombinirati s kakšnimi trajnicami, sploh s tistimi nekoliko bolj trpežnimi, kot so Hebe, Hojhere, okrasne trave, šaši, brini ... "Vmes pa zasadimo še kakšne mačehe ali resje," še doda.
