V naravi vse poteka po določenem ciklu, celoten tok pa deluje na podlagi nasprotij. Dnevu sledi noč, mrazu vročina, rojstvu smrt in tako dalje. Rastline dobijo za uspevanje vse potrebno že v samem bistvu, drugače ne bi rastle na določenem območju. Prst mora biti denimo ravno pravšnja za uspevanje točno določene vrst, rastline same zrastejo v senčnih ali pa sončnih predelih, hkrati pa na območju, kjer so prisotne ravno pravšnje padavine ali pa teh preprosto ni.

Dejstvo je, da v popolni temi ne morejo zrasti ne listi ne pisani cvetovi rastline. Kot smo dejali, so se različne vrste rastlin skozi zgodovino prilagodile različnim razmeram, in medtem ko nekatere uspevajo na sušnih območjih, druge potrebujejo obilico svetlobe za svojo rast. Da lahko rastlina v našem domu uspeva enako dobro kot v naravi, ji moramo tako zagotoviti enake pogoje.

Določene rastline razvijajo cvetove glede na dolžino dneva. Pri tem ločimo nevtralne rastline, rastline kratkega in rastline dolgega dne. Tiste, pri katerih dolžina dneva ne vpliva na tvorbo cvetov, spadajo med nevtralne. Med rastline kratkega dne spada na primer božična zvezda, ki cveti le v primeru, če ni bila v prvih osmih tednih razvoja izpostavljena svetlobi dlje kot enajst ur na dan. Če dobi več svetlobe, bo delala zgolj vegetativne poganjke z listi. Med rastline kratkega dne spada še denimo dalija. Za rastline dolgega dne pa velja ravno obratno. Cvetovi se razvijejo šele takrat, ko dan v določenem letnem času doseže določeno dolžino. Tipična rastlina, ki spada v to skupino, je hortenzija.

Le redko kratko obdobje v senci ne vpliva na rast in uspevanje rastlin. V nasprotju pa daljše obdobje lahko povzroči, da rastlina raste veliko počasneje ali popolnoma preneha rasti, novi listi zrastejo manjši kot stari, starejši listi pa začnejo odpadati. Seveda pa gre poudariti, da na rastline vpliva tudi pretirana svetloba. Le redko jo je preveč, a pri določenih vrstah zna biti prav to problem.

V branje priporočamo še:

Vir: Okrasne rastline za vaš dom