Divja pesa je predhodnica naših vrst
Izvira iz jugozahodne Evrope ter obal Sredozemskega morja. Prvič so jo kultivirali v Babilonu pred 4.000 leti. Prva kultivirana oblika pese se je imenovala mangold, iz nje pa so se razvile današnje vrste, kot so rdeča pesa, sladkorna pesa ter krmilna pesa. Rdečo peso so kot zdravilno rastlino gojili že stari Grki in Rimljani, kot vrtnina pa je bila prvič omenjena v šestnajstem stoletju. Danes je razširjena od subtropskih krajev, pa vse do skrajnega severa.
Rdeča pesa je lahko okrogle oblike ali pa je podolgovata oziroma valjasta. Kuhano rdečo peso uporabljamo za solate, surovo pa v zdravilne namene. Surovi gomolji rdeče pese so lahko vso zimo shranjeni v kleti ali v mivki. Z mivko zasuta zrela rdeča pesa ostane sveža 5 do 6 mesecev. Vse do pomladi se lansko rdečo peso lahko dobi na večjih tržnicah, poleti pa so na voljo skoraj povsod. Manjši surov gomolj mlade rdeče pese lahko poleti izpulimo iz zemlje, operemo, olupimo in ga pojemo kot jabolko. Na tanke rezine narezana surova rdeča pesa je odlična kot priloga k suhi hrani in narezkom, naribana surova rdeča pesa ali narezana na tanke trakove pa je čudovit dodatek in popestritev v zeleni ali drugi solati. Spomladi nabrane mlade liste lahko tudi uporabljamo za solate in juhe.
Pesin sok za boljšo kri
Surova rdeča pesa je zelo sočna in polna zdravilnega rdeče-vijoličnega soka. Ko jo lupimo, imamo rdeče prste. Nastrgamo jo in si sproti iztiskamo dnevno svež sok iz surovih gomoljev. Zaužijmo ga na tešče oziroma na prazen želodec z nekaj vode. Iz enega kilograma surove rdeče pese dobimo do pol litra soka. Odrasli lahko popijemo največ pol litra soka surove rdeče pese na dan, dva meseca brez prekinitve. Za mlade do 20 let se priporoča največ 3 decilitre soka dnevno, dva meseca brez prekinitve, za otroke do 15 let 2 decilitra ter za otroke do 10 let 1,5 decilitra. Za krepitev in čiščenje krvi narežemo dva šopka mladih pesinih listov in šopek peteršilja, prevremo za 15 minut, vmes pa dodajamo nekaj nasekljanega česna, čebule, naribanega korenja, peteršiljevega korena, manjšega gomolja zelene ter na drobno naribane 3 do 4 surove rdeče pese do velikosti pomaranče. Vse to na koncu prelijemo z žličko olja in limoninim sokom, premešamo in odstavimo s štedilnika. Tako pripravljeno juho jemo dvakrat na dan.
Poleg tega, da je rdeča pesa izjemno koristna za kri, ima še cel kup drugih pozitivnih učinkov na naše zdravje. Z rednim uživanjem rdeče pese bomo med drugim okrepili imunski sistem, poskrbeli za prožnost ožilja, pospešili bomo rast in obnovo tkiv ter celic, ravno tako bomo pospešili odvajanje vode iz telesa in razstrupili organizem. Rdeča pesa pomaga tudi pri težavah s slabostjo, bruhanjem in drisko, hkrati se priporoča tudi pri težavah z zaprtjem, saj ugodno vpliva na peristaltiko prebavil. Vlaknine v pesi pripomorejo k zniževanju serumskega holesterola, se je pa ta zelenjadnica izkazala tudi za izjemno učinkovito pri zniževanju povišane telesne temperature (obkladki iz rdeče pese). Zaradi vsebnosti antociana naj bi bila učinkovita v boju zoper rast rakavih celic, pripomogla naj bi k mlajšemu videzu kože ter k prožnosti las in nohtov, na splošno pa lahko rečemo, da pozitivno vpliva na povečanje splošne vzdržljivosti in pomaga do boljšega počutja. |
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV