Redkvica sodi med križnice tako kot zelje, brstični ohrovt in brokoli, sicer pa spada med zelo stare vrtnine. V prehrani in zdravilstvu jo namreč uporabljajo že od pradavnih časov, podobe na stenah templjev in grobnic pa dokazujejo, da so redkev poznali že stari Egipčani. Redkev s čebulo in česnom naj bi namreč Egipčani uživali za moč medtem, ko so gradili Keopsovo piramido. Jed naj bi bila tudi nasploh zelo priljubljena med njimi. Poleg moči naj bi po njihovem prepričanju vračala tudi zdravje in vitalnost. Z gojenjem redkve pa so se ukvarjali tudi Grki in Rimljani.

Po obliki so redkvice lahko okrogle, podolgovate ali jajčaste. Kar se barve tiče, vsi poznamo klasične rdeče redkvice, obstajajo pa še rdeče bele, bele, zlato rumene in vijolične. Pa ste vedeli, da so tudi polne koristnih snovi? Vsebujejo namreč veliko mineralnih soli, in sicer kalcij, kalij, natrij in magnezij, bogate so tudi z vitaminom C, rudninami, železom, silicijem, selenom in žveplenimi spojinami. Pomagajo pri težavah z jetri in žolčem, uporabljajo pa se tudi kot diuretik, razkužujejo prebavila in dihala, poživljajo presnovo in čistijo ožilje. Vsebujejo tudi gorčične snovi, zaradi katerih so plodovi pekoči, obenem pa delujejo kot naravni antibiotik in tako uničujejo bakterije, blažijo vnetja ter nas branijo pred okužbami.

Redkvice lahko uživamo surove, lahko jih dodajamo solatam ali jih naribane dodamo različnim zelenjavnim jedem. Semena si lahko nakalimo v kalčke ali pa mlade liste uporabimo ravno tako v solatah. Konec koncev jih lahko tudi pustimo, da gredo v cvet in uporabimo mlade stroke, ki so zaradi pikantnega okusa prava kulinarična poslastica. Če povzamemo, zaradi vseh koristnih snovi je dobro, da se redkvice pogosto znajdejo na naših krožnikih, ne glede na to, kako jih uporabimo. Nekaj receptov najdete TUKAJ!

Setev redkvic

Ena izmed prvih vrtnin, ki jih spomladi sejemo na vrtovih, je ravno redkvica. Je zelo enostavna, nezahtevna in še kako primerna, da z njo za vrtičkanje navdušimo tudi otroke. Je hitro rastoč pridelek in od takrat ko jo sejemo, do takrat, ko pobiramo pridelek, mine manj kot mesec dni. Izkušeni vrtnarji priporočajo, da redkvice sejemo na 14 dni in tako bomo vedno imeli na voljo svež prigrizek.

Redkvica bo zadovoljna že z najmanjšo površino med ostalimi zelenjadnicami. Uspevala nam bo v še tako zakotnem mestu na vrtičku, v loncih, zabojčkih in ostalih posodah. Najraje ima malce bolj rahlo zemljo ter vedno vlažno ter hladnejše podnebje. Če je zemlja premokra ali pregnojena, bo zraslo zelo bujno listje, če pa je zemlja suha in nerodovitna, temperature pa visoke, bodo redkvice majhne, puhle in bolj pekoče. Redkvico sejemo spomladi, nekje od februarja pa vse do konca maja. Za bolj zgoden pridelek jo posejemo v rastlinjake ali zabojčke ter jo zaščitimo. Na vrtu jo lahko sejemo kjer koli, na robu gredice, med drugo zelenjavo, v vrste ali vse povprek, pazimo le, da ne pregosto. Jarki naj ne bodo pregloboki (največ 1 centimeter).

Redkvice rastejo tako hitro, da škodljivci sploh nimajo časa za napad nanje, vendar jih ne smemo pustiti predolgo v zemlji, saj bodo otrdele, olesenele in šle v cvet.