Vse od junija do septembra lahko uživamo v okusnih, osvežilnih in tudi zdravilnih plodovih grmičkov, ki se bohotijo na številnih slovenskih vrtovih. Če tudi pri vas raste ribez, si ga le privoščite in tako popestrite svoj poletni jedilnik.

Tako kot vse dobre stvari je tudi ribez prvotno uspeval zunaj urejenih vrtov in vrtičkov, v naravi. Načrtno vzgajanje se je začelo v 17. stoletju v Belgiji ter v severni Franciji. Od takrat so ga začeli gojiti tudi drugod. Poznajo ga tudi v Aziji, najbolje pa uspeva v vlažni poletni vročini ter na območjih, kjer so zime mrzle.

Sicer so ribezi med priljubljenimi vrstami grmičevja, ki se ga goji zaradi plodov. Uporaba besede ’ribezi’ v množini je primerna, saj poznamo rdeči, črni in beli ribez. Slednjega najdemo le redko, ima pa zanimiv in prefinjen okus.

Rdeči ribez izhaja iz treh evropskih vrst (R. rubrum, R. petraeum, R. sativum), medtem ko je črni ribez mešanica med evropsko vrsto R. nigrumter azijsko R. ussuriense.

Gojenje in rast

Če imate vrt in razmišljate o tem, da bi se naslednjo sezono posladkali z ribezom, vam ponujamo nekaj preprostih nasvetov in napotkov.

Dobro je, da še pred sajenjem pregledate korenine ribeza, saj so nagnjene h gnitju. Sadimo jih od pet do deset centimetrov globlje, kot so rasli v drevesnici. Najbolje bo, če ribez posadite v senco kakšnega drevesa ali pa ob severni strani stavbe, saj je zelo občutljiv na sonce.

Ribez je močno razvejan grm, zraste pa od 1 do 1,5 metra visoko. Iz cvetkov, ko so rumeno-zelene barve, se razvijejo plodovi, ki oblikujejo verige jagodic. Cvetki rastejo na majhnih vejicah, ki so pritrjene na večje veje. Plodovi se res dobro "držijo" rastline. Priporočljivo je, da se jih na rastlini pusti še tri tedne po tem, ko se obarvajo.

Grmički se obirajo od junija do septembra. Pri nabiranju pa je treba biti pozoren na to, da so plodovi suhi, saj se lahko hitro poškodujejo. Nabirajo se celotne vejice, na katerih je veriga jagod.

Živilo in zdravilo

Ljubitelji kiselkastega okusa bodo zagotovo uživali v sveže nabranem ribezu; ljubitelji kislo-sladkega pa svežemu ribezu ponavadi dodajo žlico medu ali malce sladkorja.

Sicer pa se iz tega sadeža kuhajo marmelade, odlično se obnese v pitah in omakah. Ponekod naredijo ribezovo vino in liker, uporablja se kot nadev za peciva, torte in zavitke. Nekaj receptov najdete TUKAJ!

Ribez vsebuje mnoge zdravilne snovi – krepi imunski sistem, pospešuje nastajanje hormonov in presnovo, pospešuje nastajanje krvi, varuje sluznico, celice pa varuje pred prostimi radikali. Izvlečki ribeza se uporabljajo tudi pri izdelavi kozmetičnih preparatov.