Rožmarin velja za sveto zelišče. Stari Grki so verjeli, da se bogovi bolj razveselijo rožmarinovega kakor zlatega venca. Ponekod še dandanes na poročni dan na vrt potaknejo rožmarinovo vejico. Če ta vzbrsti, je to obet za harmoničen zakon. Kasneje, v srednjem veku, naj bi pregnal zle duhove, rožmarinovo vodo ali vodico pa so številne kraljice uporabljale za nego mastne kože. Legenda pravi, da se je madžarska kraljica Izabela, ko je štela 70 let, s pomočjo rožmarinove vodice pomladila.

Rožmarin je nekoliko grenkega, trpkega in aromatičnega okusa, ki spominja na smolo, vonj pa je izrazit in zelo prijeten. Ime je domnevno latinskega izvora, pomeni pa ’morska rosa’. Izvor lahko iščemo tudi v stari grščini, kjer je rhops - grm, myrinos pa pomeni dišeč.

Rožmarin v kuhinji

Kot vsa zelišča in dišavnice je tudi rožmarin mnogo bolj okusen in aromatičen, če za začinjanje jedi namesto posušene začimbe iz trgovine uporabimo vejice sveže rastline. Rožmarin spada med tako imenovana 'tri v enem' zelišča: je dekorativen zaradi svoje oblike, ima aromatičen vonj in poleg tega značilen okus. Užitni so tako cvetovi kot igličasti listi, ki jih jedem dodajamo sveže ali posušene. Najbolj se poda k pečenki ali pečenemu krompirju, v paradižnikove omake, v manjših količinah pa tudi k ribjim jedem.

Domnevni zdravilni učinki

- Rožmarin prištevamo med najbolj učinkovita živila proti raku.
- Rožmarinov čaj pomaga pri pospešitvi krvnega obtoka, pomirja (vejice ali eterično olje lahko dodamo tudi kopeli) in blaži revmatične težave.
- Grgranje toplega čaja lajša bolečine pri vnetem grlu.
- Rožmarinovo olje je sestavni del maž, ki jih uporabljamo zoper revmo in nevralgije. Odganja mrčes.

Vzgoja iz potaknjencev

Vzgoja rožmarina iz semen je zelo zahtevna in negotova, zato ga ponavadi razmnožujemo s potaknjenci. Najprimernejši čas za rezanje le-teh je prav v juniju, zato nikar ne oklevajte. Če se pravkar odpravljate na počitnice ob morje, boste tam gotovo naleteli na kak lep, bujen grm. Vprašajte lastnika ali lastnico – z veseljem vam bo odstopil ali odstopila vejico ali dve, ki vas bosta, če ju boste pravilno posadili, še dolga leta razveseljevali in spominjali na letošnje poletje.

Potaknjenci rožmarina bodo korenine pognali tudi v vodi, hitreje in bolj zanesljivo pa je, če jim pomagamo s koreninskim hormonom.

Postopek:
- Odrežemo zdrave, okoli 5 cm dolge mlade vršičke iz zdrave, razrasle rastline (grma).
- S spodnjega polovice stebel odstranimo liste (iglice) in stebla namočimo v koreninski hormon (kupimo ga lahko v vsakem vrtnem centru).
- Posadimo potaknjence v posodo z dobro odcedno sadilno mešanico.
- Posodo s potaknjenci postavimo na toplo, svetlo mesto, a ne na neposredno svetlobo. Vsak dan preverjamo vlažnost prsti in pazimo, da se ta ne izsuši.
- Po dveh do treh tednih z nežnimi potegi preverimo, če so rastline že pognala korenine.
- Ko se potaknjenci ukorenini, jih presadimo v samostojne posode s premerom okoli 10 cm.
- Ko na novo posajen potaknjenec začne rasti, mu odščipnemo vršiček, da spodbudimo grmičasto rast.
V nadaljevanju za potaknjence skrbimo kot za ukoreninjene rastline.

Gojenje ukoreninjenih rastlin

Če se nam mudi in bi radi v okusu rožmarina uživali že to poletje, preskočimo fazo potaknjencev in v vrtnem centru kupimo že ukoreninjeno rastlino. Ker rožmarin potrebuje kar nekaj časa in nege, da se iz potaknjenca razvije grmičasta rastlina, bo cena toliko višja, kolikor večjo in bolj razvejano rastlino bomo kupili. V našem podnebju z zimsko zmrzaljo je priporočljivo rožmarin saditi v posode, da ga v hladnem delu leta lahko umaknemo na toplo. Ker obožuje veter in zračnost, se bo rožmarin najbolje počutil v preprostem loncu iz terakote na mestu, ki bo vsaj 6-8 ur dnevno neposredno izpostavljeno sončnim žarkom. Paziti moramo le, da se prst v njem v poletni vročini ne bo posušila. Če rožmarin sadimo v običajno prst za balkonske rastline, tej za večjo zračnost primešajmo okoli 20 odstotkov finega peska. Kar zadeva hranila, rožmarin ni posebej požrešen; za zdravo rast bo zadostovalo spomladansko gnojenje z organskim gnojilom (ribja emulzija).

Presajanje

Ko grm rožmarina postaja bujno razraščen in dobimo občutek, da nikoli nima dovolj vlage, je čas za presajanje. Rastlino lahko enostavno presadimo v večjo posodo, če pa želimo ohraniti doseženo velikost, bomo morali obrezati korenine. Nekaj centimetrov na spodnji in stranskih straneh koreninske kepe bo zadostovalo, da bomo rastlino lahko posadili nazaj v isti lonec. Hkrati moramo seveda obrezati tudi krošnjo.

Škodljivci

Rožmarin je na bolezni in škodljivce precej odporen; pogosto ga na vrtovih celo uporabljajo za odganjanje kapusovega belina. Najpogosteje rast rožmarina oslabi praškasta plesen, ki je znak, da rastlina stoji na premalo zračnem mestu. Posodo z rožmarinom zato postavimo na bolj sončno in prepišno mesto, plesni pa se lahko znebimo z mešanico jedilne sode, tekočega mila in vode, ki jo poškropimo po rastlini.

Nega pozimi

Rožmarin ni prezimno trden, zato ga moramo, ko se temperature zunaj približajo ničli, prenesti v toplejši prostor, kjer bo preživel zimo. Toplota pravzaprav ni ključnega pomena – preživel bo tudi pri nekaj stopinjah nad ničlo. Bolj pomembno je, da mu zagotovimo vsaj 6 ur svetlobe, za kar bomo morali najverjetneje poskrbeti z lučjo.