Izbira in razporeditev vrtnin

Število različnih vrst vrtnin na zelenjavnem vrtu in količina teh je odvisna od naših potreb in želja, predvsem pa od prostora, ki ga imamo na voljo. Izbira je pestra kot še nikoli in skoraj je ni rastline, ki je ne bi mogli gojiti, od klasičnih do eksotičnih.

A bolj kot to, katere rastline bomo izbrali, je pomembno, kako jih bomo razvrščali po gredicah. Upoštevati moramo namreč pravila kolobarjenja, dobrih sosedov ter mešanih posevkov, saj bomo le tako povečali pridelek, ohranili rodovitnost tal in preprečili širjenje bolezni, škodljivcev in plevela. Na vrtu naj rastejo tudi zelišča, ki v mešanih posevkih prav tako vplivajo na boljšo rast vrtnin.

Med fižol zato na primer posadimo šetraj, poleg paradižnika pa baziliko in peteršilj. Dobra stran mešanih posevkov je predvsem, da rastline druga drugi koristijo z izločanjem različnih snovi, na primer eteričnih olj, preko korenin in listov, saj te snovi odvračajo bolezni in škodljivce, pomagajo pri zorenju ter v vseh pogledih spodbujajo rast in razvoj rastlin, hkrati pa izboljšajo aromo in okus (na primer kamilica izboljša okus zelja). Določene rastline (koruza, sončnica, visok fižol) ščitijo druge pred mrazom in vetrom, izsuševanje tal pa je manjše, če so rastline s širokimi listi posejane med tiste z ozkimi; pazimo le, da ozkolistne ne bodo trpele pomanjkanja svetlobe. Na vrtu z mešanimi posevki se tla tudi manj utrudijo, njihova izraba pa se izboljša, saj korenine sosednjih rastlin dosežejo različno globino. Res pa je, da mešani posevki, ki so uspešni v enem vrtu, ni nujno, da bodo tudi v drugem, in sicer zaradi različne mikroklime, vrste tal, različnih sort vrtnin pa tudi načina vrtnarjenja. Zato moramo včasih večkrat poskušati, da najdemo res dobro kombinacijo.

Izbira semen

Kot rečeno, lahko na vrtu vzgajamo skoraj vso zelenjavo, ki jo je mogoče dobiti v živilskih prodajalnah. Če želimo pridelovati resnično kakovostne vrtnine, moramo zanje ne samo dobro skrbeti in za njihovo rast in razvoj uporabljati visoko kakovostne proizvode, ampak pozornost posvetiti tudi izbiri semen in sadik. Tega se dobro zavedajo v Semenarni Ljubljana, ki sodi v sam vrh ponudnikov kakovostnih semen. Vztrajno si prizadevajo izboljšati kakovost proizvodnje hrane, hkrati pa s široko ponudbo različnih izdelkov skrbijo za kakovostno izrabo prostega časa in urejenost bivalnega okolja. Zavedajo se tudi prednosti avtohtonih sort pred tujimi zaradi njihove prilagojenosti rastnim razmeram pri nas, zato že vrsto let skrbijo in vzdržujejo večino teh sort, med katerimi so čebula, česen, fižol, korenje, motovilec, paprika, paradižnik, repa, solata, zelje, oljna buča, ajda, lucerna in krmna ogrščica. Če torej želite tudi vi vzgajati slovenske avtohtone sorte, na primer čebulo belokranjko, fižol jabelski pisanec, česen ptujski spomladanski in druge, je to povsem enostavno.

Poleg osnovnih vrtnin lahko na vrtu gojimo tudi eksotične. Če ste na primer ljubitelj azijske kuhinje in večkrat pripravljate okusne jedi v voku, lahko izberete semena iz vrečic tematskega sklopa Pridih Azije v vašem vrtu. Eksotične vrtnine, začimbe in cvetlice vas bodo zagotovo razveselile.

Namesto klasičnih vrečic s semeni se lahko odločimo tudi za semenske trakove, ki so zelo priročni, saj jih le položimo na gredice, jih nežno posipamo s prstjo in delo bo en dva tri opravljeno. Pridelki so večji kot pri setvi semena, saj je pogosto vzrok za slabe pridelke prav pregost posevek.

Kot rečeno, je možnosti neomejeno, tako da lahko vsak ’skreira’ vrt po svojem okusu in na njem prideluje tiste vrtnine, za katere želi, da se pogosto znajdejo na njegovem krožniku. Po semena pa niti ni treba hoditi v trgovine ali vrtne centre, ampak jih lahko preprosto naročite kar v spletni trgovini navrtu.si.

Vrt na balkonu ali okenski polici

Zelenjava

Tisti, ki nimate lastnega vrta ali pa dovolj časa, da bi ga obdelovali, lahko vrtnine pridelujete na balkonu oziroma terasi, in sicer v posodah in koritih. Za vzgojo v posodah se dobro obnesejo vrste in sorte vrtnin z nizko grmičasto rastjo, majhnimi glavicami in drobnimi plodovi. To so na primer češnjevi paradižniki, sladki feferoni, korenček z majhnimi koreni, solate, ki ne naredijo velikih glav, kumare in bučke grmičaste rasti, ki ne potrebujejo opore. Od druge zelenjave lahko sadite fižol, grah, čebulo, česen, papriko, redkvice, rukolo, radič in še mnoge druge.

Zelišča

Poleg zelenjave in sadja pa vrtove in balkone krasijo tudi številna zelišča, ki ne samo izpopolnijo že tako okusne jedi, ampak imajo tudi številne blagodejne učinke na naše zdravje in počutje. Da nam bodo ta vedno pri roki, jih je najbolje imeti kar na balkonu oziroma terasi, v zimskih mesecih pa na notranjih okenskih policah. Če niste prepričani, katera zelišča bi pravzaprav gojili, vam predstavljamo nekaj najbolj priljubljenih: 

Bazilika: Bazilika je eno od najbolj priljubljenih zelišč, saj se lahko uporablja pri pripravi različnih jedi in ima številne blagodejne učinke na naše zdravje. Najbolje jo je vzgojiti iz semen, spomladi pa lahko kupimo zdrave sadike, ki so običajno na voljo na tržnici pa tudi v trgovskih centrih. Pri vzgoji je pomembno, da rastlino redno zalivamo z manjšimi količinami vode, predvsem v najbolj vročih poletnih dneh. Če bomo zanjo lepo skrbeli, bomo imeli ves čas na voljo bujno in dišečo baziliko, ki jo bomo lahko dodali marsikateri jedi.

Rožmarin: Kot vsa zelišča in dišavnice je tudi rožmarin mnogo bolj okusen in aromatičen, če za začinjanje jedi namesto posušene začimbe iz trgovine uporabimo vejice sveže rastline. Rožmarin spada med tako imenovana ’tri v enem’ zelišča: je dekorativen zaradi svoje oblike, ima aromatičen vonj in poleg tega značilen okus. Vzgoja rožmarina iz semen je zelo zahtevna in negotova, zato ga po navadi razmnožujemo s potaknjenci. Najprimernejši čas za rezanje teh je prav junij, in če se boste odpravili nekam ob morje, boste tam gotovo naleteli na kak lep, bujen grm.

Poprova meta: Če se odločimo, da jo bomo gojili, je pravi čas za začetek tega koristnega podviga april ali maj. Meti moramo zagotoviti ravno prav vlage in svetlobe ter jo redno redčiti in obrezovati. Že dolgo je znano, da so pripravki iz mete zelo koristni pri blaženju želodčnih težav, blagodejno vplivajo na živčne končiče in delujejo protibolečinsko, zelo široko uporabnost pa ima meta tudi v kozmetični industriji.

Timijan: Timijan je zelo pomembno zelišče evropske kuhinje in je znan predvsem po tem, da tudi med kuhanjem ohrani močan vonj. Na našem vrtu oziroma balkonu bo uspeval v približno enakih razmerah kot bazilika. Ta sredozemska grmovnica potrebuje plast drenaže, sončno lego in zavetrje, zalivati pa je ni treba prepogosto, saj ne mara preveč vlažnih tal. Timijan razmnožujemo s stebelnimi potaknjenci ali delitvijo korenin. Cvetel bo od junija do avgusta, lahko tudi septembra, prav tako je znan po ’dolgi življenjski dobi’, a ga je treba vsaki dve ali tri leta pomladiti.

Kalčki

Na kuhinjskem pultu ali okenski polici lahko poleg začimb vzgojimo tudi z vitamini in minerali bogate kalčke, ki so vsestransko uporabni in izjemno zdravi. Za uživanje so primerni kalčki večine uporabnih rastlin, vendar so nekateri med njimi grenkega okusa, ne uporabljamo pa kalčkov razhudnikov, kot sta recimo paradižnik in krompir, saj so strupeni. Največkrat za gojenje uporabimo semena stročnic, med katerimi sta najbolj priljubljeni soja in leča. Za nakaljevanje so primerna tudi semena žitaric, posebej pšenica, ječmen in rž. Uporabimo lahko domače seme ali ga kupimo v vrtnih centrih, seveda pa izberemo tako iz biološke pridelave. Kalčke je enostavno vzgajati in za manjše količine potrebujemo le steklen kozarec za vlaganje, lahko pa si pomagamo tudi s kalilnikom. Semena vzklijejo že po dveh ali treh dneh, končno velikost pa kalčki dosežejo v naslednjih dveh do petih dneh.

Ne glede na to, katera zelišča in vrtnine želite gojiti na svojem vrtu ali balkonu, pomembno je, da jih pravilno razporedite, zanje lepo skrbite ter seveda za začetek izberete kakovostna semena. Ta lahko preprosto naročite kar v spletni trgovini navrtu.si. In le ob upoštevanju vseh parametrov vas bodo čez nekaj tednov ali mesecev razveselili zdrave rastline in bogat pridelek.

Objava je sponzorirana.