Dominvrt.si
Sibirska borovnica Leningrajski velikan

Sibirska borovnica ali majska jagoda

Oglas
P.R.
20. 05. 2016 12.42
0

Zaradi hitrejše letošnje vegetacije so v drugi dekadi letošnjega aprila, ravno v času letošnjih pozeb začele kot prvo sadje v naših vrtovih zoreti sibirske borovnice. Izvor sibirske borovnice je Sibirija, rastišča kamčatk pa so prav tako v Rusiji, Japonski, Kitajski, Kanadi in Poljski.

Odporne so na zelo nizke temperature do -47 C, cvetovi so podolgovati dolgi približno 2 cm, cvetejo tudi pri 0 stopinjah, cvet pa vzdrži do -10C. Ta njihova odpornost na mraz se je izkazala tudi pri aprilski spomladanski pozebi saj ni bilo opažene škode tako ne na plodovih in ne na sadikah.

Sibirska borovnica je grm, ki odvisno od sorte zraste v višino od 1,0-1,8m in 1,0 do 1,2m v širino. Plodovi so podolgovati dolžine 2-4 cm in po navadi zorijo v začetku meseca maja in junija. Vzgojna oblika je grm, znotraj grma se odstranjujejo izrojene veje ter krajšajo osnovne veje na 40 cm od tal ter se na ta način grm pomlajuje in ohranja življenjska doba rastline, ki je 25-30 let.

Sibirska borovnica Leningrajski velikan
Sibirska borovnica Leningrajski velikan FOTO: FAJN TIM

Sibirske borovnice za razliko od ameriških niso zahtevne glede tal in rastejo v tleh s ph5-8, sadijo se v sadilne jame 30x30x30 cm v razmaku 1,0-1,5 metra med sadikami in 2,5-3,5 metra med vrstami. Lahko se sadijo tudi kot zelena ograja, takrat se sadike sadijo v razdalji 0,5-0,7 metra, primerne sorte za takšen način sajenja so:

Wojtek, Indigo yumAmphora, Bakcarskaya in Siniczka. Te sorte so višje in bolj pokončne rasti in dosegajo višino okrog 1,80m. Nekaj nižje sorte so Morena, Tomiczka , Atut, Nimfa, Eis Bear ter Leningrajski velikan, med borovnice majhne rasti okrog enega metra pa sodijo sorte Blue Welvet in Duet, ki ob junijskem zorenju sodita v bolj pozne sorte .

Zanimiva je sorta Karina, ki sicer po velikosti šteje med večje sorte vendar pa se po navadi ob teži plodov bolj prilagodi nižjim sortam, slednja predstavlja tudi nek prehod po času zorenja med večino ranih sort in omenjenima poznima sortama.

Ob sajenju je potrebno gnojenje, najboljša izbira so naravna organskimi gnojila, saj rastlina nima izrazitih bolezni in se lahko vzgaja ekološko. Priporočljiv čas gnojenja prvega gnojenja je mesec marec, drugič pa se dognojuje po obiranju plodov.

Za sajenje se priporoča vsaj dvoletna sadika še bolje tri letna. Sadike sajene v loncih se lahko sadiko skozi vse leto, ne smejo pa čutiti pomanjkanja vode v prvem letu sajenja. Sadike rodijo od drugega-tretjega leta starosti in odvisno od sorte dosegajo rodnost 3-5 kg plodov na sadiko pod pogojem, da je zaradi boljšega opraševanje posajeno več različnih sort. Polno rodnost začnejo dosegati po petem letu starosti in rodijo redno.

Plodovi sibirskih borovnic zorijo zelo rano, kašnih 2-3 tedne pred ostalim sadjem in se večinoma uporabljajo sveži ali za marmelade, džeme, sokove, sladice, zamrzovanje itd. Po okusu so sladke, sladko kisle, kakšna sorta npr. Eis Bear je tudi rahlo grenka in imajo svoj tipično aromo, v nekem odtenku je aroma kakšne sorte lahko malenkost podoben nekaj bolj aromatičnim slivam.

Galerija Fajn Tim

Vsebujejo veliko vitamina C, B, provitamina A, magnezij, natrij, kalij, kalcij, fosfor, mangan, antocijanov, proantocijanov in drugih flavonoidov in imajo antikarcerogeno, antibakterijsko in antialergijsko delovanje.

V tradicionalnih medicinah se jagode uporabljajo pri boleznih srca, želodca, jeter, bolezni oči, kože, artritisa itd.

V podjetju Fajn tim d.o.o. ponujamo štirinajst različnih sort sibirskih borovnic sajenih v dve ali tri litrne lonce. Starost sadik je tri leta in so velikosti 40-60 cm. Večina sort MorenaNimfa, Leningrajski velikan, Bakcarskaya, Ampfora, Sinizcka, Atut, Ice bear, Indigo, Wojtek zorijo od začetka do konca meseca maja. Sorta Karina, Duet in Blue Velvet pa zorijo ob koncu maja ali v začetku meseca junija. Sadike se lahko sadijo na sončne in tudi polsenčne lege. Več o ponudbi in opisu sadik lahko najdete na www.fajntim.si

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
ISSN 2630-1679 © 2024, Dominvrt.si, Vse pravice pridržane Verzija: 854