Skeletna roža, katere latinsko ime je Diphylleia Grayi, spada v družino češminovk in je tesno povezana s češminovim grmom, ki ga pogosto najdemo tudi pri nas. Je listopadna trajnica, ki cveti zgodaj poleti, s socvetjem nežnih belih cvetov na bujnem zelenem listju. 

Zakaj je skeletna roža tako posebna?

Skeletna roža je pravi čudež narave. Njena posebnost se skriva v belih cvetovih, ki na prvi pogled sicer niso nič posebnega. Nenavadnost se razkrije šele v deževnem vremenu, ko nežni beli cvetni listi ob stiku z vodo postanejo popolnoma prosojni. Tako lahko vidimo njen skelet, po katerem je dobila ime. Ko se cvetovi posušijo, spet postanejo beli.

Izvira iz goratih predelov Japonske, Kitajske in Apalaškega gorovja, kjer velja za hortikulturni zaklad z bogatim kulturnim pomenom.

Znanstvena razlaga tega neverjetnega pojava

Preoblikovanje skeletnega cveta je posledica njegove edinstvene celične sestave. Cvetni listi so v osnovi sestavljeni iz plasti celic z zračnimi žepki med njimi. Ko se posušijo, ti zračni žepki razpršijo svetlobo in ustvarijo bel videz rože. V času dežja pa te prostore zapolni deževnica, ki omogoči svetlobi, da preide skozi cvetni list, kar ustvari steklu podobno prosojnost.

Pri tem gre za zanimivo evolucijsko prilagoditev. Prosojnost namreč lahko pomaga, da se rastlina med dežjem zlije z okoljem, kar lahko odvrne plenilce od tega, da bi jo pojedli. Poleg tega veliki listi rastline delujejo kot naravni dežniki, ki ščitijo občutljive cvetove pred prekomerno izpostavljenostjo vodi.

Kulturni pomen skeletne rože

Ta nenavadna cvetlica ima pomembno mesto v azijski zgodovini in kulturi. Slavijo jo ne le zaradi njene lepote, ampak predvsem zaradi njene edinstvene preobrazbe, ki pogosto simbolizira ravnovesje med življenjem in smrtjo.

Kakšne pogoje potrebuje za rast?

Izbira pravega načina sajenja je odvisna od podnebja in značilnosti območja. Čeprav raste zelo počasi, vrtnarje nagrajuje s svojo edinstveno lepoto in odpornostjo. 

Uspeva na vrtovih, ki posnemajo gozdna tja. Zaradi hitrorastočega in razvejanega koreninskega sistema potrebuje veliko vlage in zemljo, bogato s hranilnimi snovmi. Najbolje raste na mestu z delno ali popolno senco, saj neposredno sonce lahko poškoduje njene nežne cvetne liste. 

Raje ima nižje temperature, v času rasti običajno od 15 do 24 stopinj Celzija ter v obdobju mirovanja od –10 do 4 stopinje Celzija. 

V vročih poletjih ji zagotovite dovolj sence in vzdržujte vlažnost tal, da preprečite toplotni stres. Pozimi jo pokrijte z debelo plastjo zastirke, da jo zaščitite pred zmrzaljo in ohranite vlažnost tal v času mirovanja.

Gojenje v cvetličnem koritu

Gojenje v posodah in cvetličnih koritih je zaradi omenjenega širjenja korenin in težav pri ohranjanju vlage in organskih snovi nekoliko zahtevnejše. Vendar pa je takšen način lahko koristen v hladnejših regijah, saj lahko s premikanjem korita spreminjamo in prilagajamo njihovo mesto glede na zunanje temperature.