Glivične okužbe, ki jih povzroča močna vlaga

Od glivičnih bolezni je najbolj pogosta plesen, ki jo povzroča zimska vlaga. Pojav plesni zmanjšamo z urejanjem vodnozračnega režima tal skozi vse leto, to je s pravilno obdelavo, gnojenjem in izmenjavanjem vrtnin in poljščin v vsaj štiriletnem kolobarju.

Poleg mehanskega prezračevanja tal je še zlasti na manjših površinah, kot je vrt, izvedljivo odstranjevanje okuženih rastlin ali njihovih delov in pobiranje škodljivcev (ličink, hroščev). Redno opazovanje bolezenskih znamenj in odkrivanje škodljivcev je temelj dovolj hitrega ukrepanja in s tem zmanjševanja škode na posevku in pridelku skozi celo rastno dobo, tudi na prezimnih posevkih in pridelkih.

Polžev se ne znebimo niti pozimi

Kljub hladnejšim zimskim mesecem so otoplitve vzrok za aktivnost polžev, proti katerim nastavljamo repelente. V primerjavi s kupljenimi kemično sintetiziranimi so naravni okoljsko bolj sprejemljivi, njihova učinkovitost pa boljša pri dosledni izbiri in skrbni uporabi. Na manjših površinah lahko uporabimo zdrobljene jajčne lupine pa tudi usedlino prave kave, ki jo potresemo okoli rastlin.

Polži se skrivajo tudi pod deskami, ki nam v sezoni omogočajo bolj natančno gnojenje in lažje varstvo rastlin ter pri spravilu dostop do pridelkov. Z odstranjevanjem desk, zgrabljanjem odpadlega listja in drugih organskih odpadkov ali postavljanjem bakrenih ograj se zmanjšuje njihova številčnost ter škoda na rastlinah in pridelkih. Tudi race, indijske tekačice, so lahko učinkovite pobiralke polžev in bramorjev.

Glodalci pogosto poškodujejo korenine rastlin

Miši in voluharji so najpogostejši glodalci, ki lahko poškodujejo korenine prezimnih rastlin, pri čemer v vrtu uporabimo naravne repelente, bodisi z zasaditvami dišavnic, ki glodavce odganjajo, ali pa izvedemo občasno škropljenje s čajnimi izvlečki zelišč ali njihovim eteričnim oljem.

Česen in zelišča za zdrave in odporne rastline

Česen, ki ima močan vonj, odganja glodavce in druge škodljivce, zato ga na več mestih posadimo ali pa uporabimo česnov sprej. Za ta namen ponekod uporabljajo tudi pekočo papriko, čili in kajenski poper, zmešan z vodo in razpršen po rastlinah. Voluharju smrdi vonj po ribah, bezgovih in orehovih listih pa tudi ovčja volna, kar vse lahko damo v luknje, kjer se nahaja. Navadno se zemlja ugreza tam, kjer so rovi voluharja. Pogosto so zelišča (meta, sivka, rožmarin, timijan) sestavni del sredstev za krepitev rastlin, ki jih s tujko strokovno imenujemo biostimulanti.

Neemovo olje kot naravni insekticid

Tudi neemovo olje iz drevesa nim je naravni insekticid, ki odganja številne škodljivce. Nekaj sredstev za varstvo rastlin, v katerih je nim, ima dovoljenje za uporabo tudi v ekološkem kmetijstvu pri nas. Čeprav je večina biostimulantov registriranih kot gnojilo, je njihova temeljna vloga krepitev in obnavljanje koreninskega sistema gojenih rastlin, kar vpliva tudi na večjo tolerantnost proti škodljivim organizmom.

Fizična zaščita vrtnin

Po drugi strani pa lahko zavarujemo korenine tudi z zmulčeno zastirko, na primer iz kitajskega trstikovca (Miscanthus sinensis), kar prepreči dostop škodljivim organizmom. Pasti in vabe za glodavce so bolj učinkovite v zaprtih prostorih, na vrtovih in njivah pa poskrbimo za njihove naravne sovražnike, kot so mačke in krti; naravni sovražniki voluharja so tudi kača, podlasica, ujede, pri čemer lahko uredimo njihov življenjski prostor, le da ne postanejo iz rešitve problem pri povzročanju druge vrste škode. Če znamo razmisliti malo širše, lahko zemljo iz krtin uporabimo za presajanje sobnih rastlin in pripravo sadik. Čedalje večji problem na vrtu so tudi strune, še posebej, če smo pregnali bramorja, zato so pomoč proti strunam tudi posevki ajde, ki jo po cvetenju uporabimo za zeleno gnojenje.

Še posebej na podeželju ali v predmestjih v bližini gozda se na njivah in vrtovih pojavljajo divje živali, srne in zajci, ki objedajo pridelke zimskih zelenjadnic, lahko pa obgrizejo lubje dreves in grmovnic, ki ga pri tem za stalno poškodujejo, ali kmetijske rastline v celoti uničijo. Sadne rastline zaščitimo s premazi ali pa namestimo ograde okoli nasada ali vsaj mreže okoli grmov in dreves. Dobra bariera pred škodo na posevkih in pridelkih kmetijskih rastlin zaradi divjadi je topinambur, na katerem v jeseni radi objedajo liste in socvetja polži, zajci in srne, srnam in divjim prašičem pa prijajo tudi gomolji, ki jih pozimi izkopavajo iz tal. Nasadimo ga na robu njive ali vrta.