Tudi tako imenovane 'steklenične buče', med katere sodijo denimo amfora, kobra in druge, niso ravno primerne za uživanje, temveč bolj samo za okras in/ali sušenje. Čez zimo jih lahko obesite v suh prostor, (lahko tudi na mrzlo podstrešje) in do spomladi se bodo lepo posušile, nato pa lahko iz njih naredite razne posode za shranjevanje semen, vaze za suhe šopke ali kakšne ostale naravne pripomočke in okrasje.

Jesenske buče je dobro porabiti do novega leta, saj se lahko pozneje njihov okus spremeni do tem mere, da niso več užitne. V to skupino sodijo buče želodaste oblike, za katere so značilna izrazita rebra. Večina teh buč je oranžne, zelene in bele barve, njihovo meso je svetlo rumenkaste barve, okus pa spominja na kostanje. Med najlepše želodaste buče zaradi svoje barvitosti štejemo sorto Celebration, vse bolj priljubljene pa so tudi manjše buče, ki spominjajo na mandarine in so težke vsega okrog 100 gramov. Mednje denimo sodijo sorte Sweet Lightning, Gold Dust, Lil Orange Mon in Little Pump-Ke-Mon. Nekateri jih štejejo celo med okrasne buče, saj z njimi raje okrasijo dom, kot pa se mučijo z lupljenjem in rezanjem.

Pravi jesenski biser je tudi buča Sweet Dumpling oziroma po slovensko 'sladki cmok', katere premer znaša med 8 in 12 centimetrov, težka pa je od 400 do 800 gramov. Ima zelene proge in sladko oranžno meso z rahlim okusom po lešnikih. Posebno okusna je, če plodove pečete ali dušite z lupino. Raste na sorazmerno kratkih poganjkih, se odlično skladišči, iz nje pa lahko pripravimo celo vrsto različnih jedi. Poleg te je pri nas vse bolj priljubljena tudi sorta Jack Be little, ki jo prepoznamo po oranžni barvi mandarinaste oblike in velja za miniaturno ali okrasno bučo. Le 150 gramov težki mladi plodovi so primerni za polnjenje in pečenje. Nasvet: del buč pustite, da dozori za jesenski okras.

Zimske buče

Med tako imenovane zimske buče uvrščamo vse muškatne buče. Najbolj klasična med njimi je najverjetneje Butternut, ki velja tudi za eno najboljših jedilnih buč. Ker je peščišče pri plodovih v obliki steklenice, majhno, je izplen masleno nežnega oplodja velik. A klasiko v zadnjem času vse bolj nadomeščajo novejše sorte: Hawk je izrazito kratkovrežna in zato primerna za majhne vrtove. Plodovi, težki slabega pol kilograma, dozorijo zelo zgodaj, zato se lahko na krožniku znajde med prvimi. Metro je rodna novost, ki je odporna proti pepelovki bučevk, njeni plodovi pa so težki dober kilogram, sorta Ultra pa je težja muškatna buča. Že nekaj let zelo cenimo tudi podolgovato progasto Barbaro, saj ima okusno oranžno meso.

Čudovita japonska muškatna buča Futsu Black Rinded skladiščena zdrži tudi do pomladi ali še dlje. Z obstojnostjo se lahko pohvali tudi sorta Muscade de Provence, velika rebrasta ploščato-okrogla buča s premerom med 25 in 40 centimetrov in težo od 5 do 25 kilogramov. V notranjosti skriva močno oranžno sladko in okusno meso, ki je primerno za pripravo številnih jedi. A pozor, njeni zeleni plodovi se v oranžno barvo odenejo šele jeseni, zato naj vas nikar ne skrbi, da ste kupili napačno sorto. S svojo trajnostjo se sicer lahko pohvalita tudi podolgovati sorti Lunga di Napoli in Lunga di Niza, ki imata prav tako izrazito oranžno meso ter sadno aromo, zato sta primerni tudi za pripravo marmelade.

Gojenje buč

Zahtevne muškatne buče za to, da jih poberemo, potrebujejo približno 130 dni, manjše aromatične sorte pa lahko v optimalnih pogojih poberemo že v 80 dneh od setve. Vse sejemo maja oziroma takrat, ko se tla segrejejo na približno 20 stopinj Celzija. V kolikor se odločimo kupiti (ali v rastlinjaku vzgojiti) sadike, jih je potrebno na gredo presaditi najpozneje konec junija. Okrasne miniaturne sorte, kot je Jack be Little, lahko potegnete na vitičasto opornico ali jo pustite, da se bohoti vzdolž ograje. Če se odločite vzgajati več sort, tvegate, da se njihove lastnosti pomešajo med seboj, prav tako lahko v primeru istočasnega vzgajanja okrasnih in jedilnih buč pride tudi do tega, da grenčične snovi preidejo na jedilne buče, ki lahko tako postanejo neužitne.

Vse sorte je mogoče še tedne hraniti v hladnem prostoru pri 12–17 °C in pri približno 70-odstotni vlažnosti, nikakor pa jih ne smete hraniti v zamrzovalniku. Ob pobiranju buč je potrebno paziti, da jih ne poškodujete, saj lahko že najmanjša ranica buči onemogoči, da bi preživela več kot nekaj dni. Prav tako je pomembno vedeti, da buč ne skladiščimo skupaj z jabolki in krompirjem ter da jih redno pregledujemo in ob prvem znaku gnitja tudi porabimo.