"Rastline me spremljajo od malega. Iskreno ... niso mi tako dolgo všeč, ampak bile so všeč moji mami. Podrobneje sem se začela z njimi spoznavati, ko sem si začela ustvarjati svoj oziroma najin dom. Epidemija pa je zagotovo obdobje, ko so me 'posrkale' vase. Spoznanje, da ima zelenje poseben čar in energijo, je privedlo do zares zelene notranjosti našega doma," začne pogovor prijetna sogovornica Alissa. Njena ljubezen do rastlin se je začela z zunanjimi rastlinami in zelenjem: "Kar sem si pričarala pred hiško in na svoji terasici, sem želela doseči tudi v hladnejših dneh, s sobnimi rastlinami v notranjosti našega doma."

Monstera Albo Borsigiana variegata je bila tista prva posebna rastlina, poimenovala jo je Maša, zanjo pa je prevozila kar 650 kilometrov: "Je prva, ki je zapolnila prazen kotiček v naši dnevni sobi in dolgo risala nasmeh na moj obraz. To je darilo mojih fantov zame." Maša je zdaj sicer spet majhna rastlina, kajti pogoji ji niso ustrezali in začela je stagnirati oziroma kazati znake 'nezadovoljstva': "Maša je imela polno prelepih listov, ki zdaj krasijo več kotičkov v našem domu in so odšli tudi drugam," še doda.

Doma ima tako zdaj 37 različnih zelenih lepotic, ki si jih je zelo želela: "Niso pa v to številko všteti vsi potaknjenci in mini rastlinice. Če prištejem še te, sem že na 57. U, spet bo potrebna selekcija. Včasih je 57 pač preveč. Rada vplivam na številko. Če je preveč glede na moj čas in obveznosti, izgubljam kontrolo nad njimi. Tega pa ne želim," prizna.

Trenutno je njena kraljica Alocasia Maharani: "Enostavno obožujem te reliefne liste in njen videz. Rekla bi, da so skoraj vse redkejše alokazije moja strast. So razlog, da sedem, opazujem vsako črtico, vdolbinico, barve. Raziskujem, kje bo pokukal nov listič – iz čebulice ali stebla ali kar iz prsti ali ... Ja, četudi mislim, da jih poznam in sem jih naštudirala, so v resnici popolna neznanka. Vsakič znova me presenetijo."

Najbrž se je že vsak znašel v situaciji, ko pri skrbi za rastlino ni šlo vse po načrtu – preveč zalivanja, premalo zalivanja, prevelik lonček ... Pri skrbi zanje pride hitro do napak. "Oh, napak je bilo še in še. Predvsem sem nepotrpežljivo čakala in se jih preveč dotikala. Sklepala sem, da jim nekaj manjka, iskala težavo, da bi le lahko ustvarila boljše, lepše pogoje, a to je bila napaka, sem spoznala. Zaradi tega sem se morala od nekaj rastlinic posloviti. Zdaj vem ... Rastline potrebujejo tudi mir, čas. Niso vedno žejne, ne potrebujejo vsak teden večjega lončka, novega substrata in menjave kraja."

V zadnjem letu je zagotovo naraslo zanimanje za sobne rastline, še posebno eksotične, posebne, drugačne in redke. Kar nekaj ljubiteljev je imelo seznam rastlin, ki so jih želeli kupiti: "Mislim, da sem prečrtala vse tiste 'diamantke', ki sem jih imela na seznamu želenih rastlin. Spogledujem se še, hm ... s kakšno redko alokazijo, mogoče tudi z monstero mint, a nobena želja ni prevelika. Zmogla bom tudi brez."

Če imamo sobne rastline, ki so nam všeč, ki jih imamo najraje, pa se najbrž vedno najdejo tudi rastline, ki nas ne ganejo in nam niso všeč, "Vse, ki visijo. Tudi voščenke, begonije, sukulente ... to ni zame. Na začetku sem mislila, da mi bo oziroma je kar vse všeč, da moram vse imeti, a sčasoma spoznaš tiste prave, tiste, ki pritegnejo in rišejo nasmeh na obraz. Vse te 'visečke' in naštete me niso sprejele, ker jih nisem jaz. Tudi anthuriumi me za zdaj nekako ne pritegnejo, pa tudi vse, kar cveti, me ne. V mojem domu je le ena cvetoča rastlina – orhideja od mojega moža. Ena in edina, sprejeta."

Kot smo omenjali že v več člankih, sobne rastline niso samo za okras, ampak tudi za našo 'dušo' – so nekaj, kar v dom prinese pozitivno energijo, veselje in nasmeh: "O, o tem pa bi lahko pisala. Rastlinice so #mojrazlogzanasmeh. Imajo res poseben vpliv name. Nisem verjela, da je mogoče, a je. Sicer sem človek, ki se loti neke zadeve, jo naštudira, res temeljito spozna, potem pa me mine – temu bi lahko rekla obsesija, ki popusti. Ampak ne! To se pri rastlinicah ni zgodilo. Vedno bolj se jim posvečam in z vedno večjo strastjo. Dajejo mi čas, da se pomirim, da se umaknem od tempa, ki me obdaja, so kot naravno pomirjevalo, ki ga potrebujem. Predvsem so me naučile potrpežljivosti – tega meni manjka. Ne gre za neko obsesijo, ampak gre za duševni mir, ki ga čutim, ko so ob meni oziroma sem jaz z njimi."

Vseeno pa ni vedno vse pozitivno: "Škodljivci so negativna stvar, pa skrb, kaj z njimi v času odsotnosti. Vsekakor jim je treba posvečati čas, jih opazovati, da vidiš oziroma opaziš vzrok, če se kaj dogaja z njimi. Občutek, ko ti uspe, potem pa spodleti, pa vzrok ni znan, je grozen ... Ni res, da jih le postavimo na okensko polico in občudujemo. Nikakor. Veliko časa, skrbi in nege potrebujejo. Tudi če se jih nakopiči preveč, nas obremenijo. Predvsem pa je najbolj negativna stvar občutek, ki ga doživiš, ko rastlinico izgubiš. Kar zaboli me v srcu."

Tukaj pa ni samo skrb zanje, ampak čedalje več ljudi tudi vzgaja mlade rastline iz potaknjencev starejših, tudi Alissa: "V tem še posebej uživam. Ko iz malega zraste veliko, sem navdušena, očarana, ponosna sem nase in na svoj uspeh. Najlepši občutek je prebuditi življenje s trudom. Potem to opazovanje, predvsem trening potrpežljivosti, saj traja, res dolgo traja. Preden sem jih spoznala in jih naštudirala, je bilo ogromno spodletelih poskusov. Poskusiš na tak način, pa na drugačen. Nekaj uspe, nekaj ne ... A tako se učimo, da potem lahko pomagamo, damo nasvet oziroma rešujemo svoje rastlinice."

Ko se prvič podamo v svet sobnih rastlin, lahko občutimo tudi slabo voljo, ker se še učimo in spoznavamo svoje rastline. In kaj svetuje Alissa? "Naštudirajte, preberite, posvetite se rastlini še pred nakupom. Naj vas ne pritegne priljubljena rastlina, ki je lahko tudi zelo draga." Za nepoznavalce so namreč lahko velik izziv in brez osnovnih pogojev oziroma znanja se lahko od njih kmalu tudi poslovite. Raje si kupite nekaj potaknjencev ali mini rastlinic, ob katerih se boste učili potrpežljivosti in dobrih pristopov. "Ko bo z vašo pomočjo ob pravilni negi zrasla ... Ni lepšega." Svetuje tudi, da vložite nekaj denarja v ostalo opremo, še posebno v vlagomer: "V sedmih dneh mi je polovico rastlin v dnevni sobi vzel kamin. Čudoviti kamin, ki nam je grel dom. Vlaga v zraku?! Nanjo nikoli, zares nikoli nisem niti pomislila."

"Torej strpno, učeno in počasi. Ne bodite zaletavi kot jaz. Težko priporočam katere rastline ja in katere ne, to je pač tudi stvar okusa. Pri meni kupujejo oči. Ampak preden kupijo, najprej veliko preberejo, zato večinoma nimam velikih težav," še doda za konec.