Rumena gniloba

Glivična bolezen, poznana pod imenom rumena gniloba, lahko prizadene steblo, korenine ter liste orhidej. Gliva, ki napade rastlino najprej na mladih delih, povzroči, da tkivo razmeroma hitro oveni in propade, če ne ukrepamo. Ker gliva uspeva v mokrem okolju in se lahko hitro razširi z ene rastline na drugo, sta visoka vlažnost in slabo kroženje zraka najpogostejša vzroka za razvoj rumene gnilobe.

Če torej na orhideji opazite rumene ali rjave lise, čimprej odstranite vse okužene dele rastline. Poleg tega se prepričajte, da se prizadeta rastlina ne dotika vaših drugih rastlin. Kot fungicid lahko za dodatno zaščito uporabite tudi cimet v prahu. To storite tako, da rastlino na mestih, kjer ste odstranili okužene dele, posujete s cimetom. Dele rastline, ki ste jih odstranili, zavrzite ter s tem preprečite, da bi se glivična okužba razširila. 

Pepelasta plesen

Pepelasta plesen je prav tako glivična okužba, ki pogosto prizadene orhideje v poletnih mesecih. Pojavi se kot bel prah na listih ali steblu. Malo verjetno je, da bo pepelasta plesen uničila vaše orhideje, lahko pa vpliva na njihovo zdravje in rast.

Razvije se lahko zaradi prekomerne vlažnosti, slabega kroženja zraka, prepogostega zalivanja ali pomanjkanja sončne svetlobe. 

Proti pepelasti plesni se borimo tako, da bolne dele odstranimo in jih zavržemo. Nož ali škarje, s katerimi odstranjujemo obolele dele, vmes po potrebi razkužimo ali operemo pod vročo vodo. Kadar to ni dovolj, rastlino vsakih nekaj dni oz. po navodilih na preparatu poškropimo s fungicidom. Če smo bolezen odkrili dovolj zgodaj, lahko pepelasto plesen z rastline celo enostavno obrišemo. 

Pršice

Pršice so še ena skupina škodljivcev, ki se pogosto znajdejo na orhidejah. Kljub svoji mikroskopski velikosti lahko povzročijo znatno škodo, zastoj v rasti ali celo propad rastline, če je ne zdravimo.

Pršice je težko opaziti s prostim očesom, lahko pa jih prepoznamo po mrežastih vzorcih, ki jih ustvarijo med listi. Prav tako lahko povzročijo, da spodnja stran listov orhideje postane rahlo srebrnkasta, na vrhnji strani pa se pojavijo rumene ali rjave lise.

Razvijejo se takrat, kadar je okolje preveč suho ali slabo osvetljeno. Pršice odstranite tako, da jih popršite z vodo ali vrtnarskim oljem.

Kapar ali ščitasta uš 

Ščitasta uš spada med žuželke in povzroča škodo s sesanjem sokov iz listnih žil. Prepoznamo jo po tem, da se prisesa na spodnjo stran lista ob glavno listno žilo. Če ščit kaparja podrgnemo z nohtom in ta odpade, potem smo lahko prepričani, da gre za kaparja.  

Mlade ličinke sicer najdemo po celotni listni ploskvi, največkrat se zadržujejo na spodnji strani listov, včasih v manjšem številu tudi na zgornji strani, pogosto na steblih oziroma poganjkih. Ličinke so za razliko od odraslih osebkov običajno zelo svetle barve, zato jih včasih lahko spregledamo. 

Škodljivca se lahko znebimo tako, da rastlino zalijemo z močnim curkom vode ali pa napadene dele obrišemo z mokro krpo. Preventivno se priporoča zalivanje rastline s sredstvom za krepitev rastline, predvsem koreninskega sistema.