Difenbahija kot sobna rastlina najbolje uspeva na močni, posredni sončni svetlobi. Posadimo jo v rodovitno, dobro odcedno zemljo za lončnice z visoko vsebnostjo šote. Kot tropska rastlina je navajena vedno rahlo vlažnega okolja, kar lahko dosežemo tako, da pladenj napolnimo z vodo in nanj postavimo kamenčke. V zimskih mesecih, ko je zaradi ogrevanja zrak v notranjih prostorih navadno precej suh, pomaga nekoliko bolj pogosto oroševanje listov. 

Poleg težav z vlago lahko problem predstavlja tudi neustrezna osvetlitev. Filtrirana svetloba je še posebej pomembna spomladi in poleti, ko difenbahija poganja nove, nežne liste, ki so precej občutljivi na sončne opekline. 

Svetloba

Difenbahija je priljubljena sobna rastlina predvsem zato, ker se dobro obnese tudi v nekoliko bolj senčnih razmerah, vendar pa je še posebno v zimskih mesecih dobrodošel prav vsak sončni žarek, ki ga prejme. Med rastno dobo, torej od pomladi do pričetka zime, ji bolj kot močno sonce ustreza veliko posredne svetlobe. Iz tega razloga je rastlino priporočljivo občasno obračati, da dosežemo uravnoteženo rast.

Prst

Uporabimo hitro odcedno, dobro zračno mešanico za lončnice. Da preprečimo gnitje korenin, vedno pazimo na zadostno drenažo. Iz istega razloga je nikoli ne pustimo stati v vodi.

Voda

Med rastno sezono ta rastlina potrebuje veliko vode. Da se ne izsuši, jo zalivamo vsaj dvakrat tedensko. Pozimi lahko količino vode zmanjšamo, saj v tem času precej hitro pride do gnitja korenin. Tako kot pri mnogih sobnih rastlinah je tudi pri difenbahiji pogosta težava ravno prekomerno zalivanje. Preden se lotimo zalivanja, se zato vedno prepričamo, da sta zgornja dva centimetra zemlje v lončku popolnoma suha.

Temperatura 

Ustreza ji toplo ozračje, od 18 do 24 stopinj Celzija. Če temperatura pade pod 18 stopinj ali če je izpostavljena hladnemu prepihu, obstaja velika verjetnost, da bo izgubila spodnje liste in postala nekoliko bolj podobna palmi.

Gnojenje

Za dobro rast in uspevanje jo hranimo na vsake štiri do šest tednov, najbolje z razredčenim gnojilom 20-20-20 in pri tem upoštevamo navodila na etiketi embalaže. Vendar pa nekateri raje prisegajo na bolj pogosto gnojenje z bolj razredčenim gnojilom. 

Pogoste težave

Neustrezne pogoje pogosto prepoznamo po spremembah na listih, zato smo pozorni na obarvanja listov ali odpadanje le-teh. 

Listi postanejo rumeni

Preveč ali premalo vlage se najpogosteje pokaže v porumenelosti listov. V tem primeru bodo ti pogosto tudi odpadli. Vlažnost preverimo tako, da prst potisnemo v zemljo do prvega členka. Če ostane moker, zalivanje raje preložimo za nekaj dni ali morda celo za ves teden. 

Listi lahko porumenijo tudi v primeru, če rastlini primanjkuje hranil, najpogosteje dušika. Čeprav je to težavo nekoliko težje prepoznati in diagnosticirati, ne bo škodilo, če rastlino v tem primeru pognojimo in opazujemo stanje listov. 

Ne glede na razlog je priporočljivo rumene liste čim prej odstraniti. 

Povešeni listi

Ker ima difenbahija najraje delno senčno mesto, lahko preveč sonca in neposredne svetlobe povzroči povešanje listov. Vendar pa se po drugi strani premalo svetlobe pokaže v porumenelosti listov. V tem primeru zanjo poskusite najti mesto z nekoliko več močne, a posredne svetlobe.  

Povešenje je lahko tudi znak prehladnega okolja, bližine prepiha ali nihanja temperature  v prostoru. 

Difenbahija je izjemno strupena

Kljub prednostim je priporočljivo, da se te rastline v primeru, če imamo hišne ljubljenčke ali majhne otroke, izogibamo, saj je izjemno strupena. Kot številne druge rastline vsebuje kalcijev oksalat, ki se sicer v različnih koncentracijah nahaja v praktično vseh rastlinah. Vendar pa pri difenbahiji kemikalija tvori mikroskopsko majhne, a ostre kristale, ki lahko dražijo ustno sluznico in povzročijo razjede. Čeprav v večini primerov zaužitje listov ne bi smelo imeti usodnih posledic, lahko povzroči močno nelagodje.