Eševerija, ki izvira iz delov Srednje Amerike, Južne Amerike in Mehike, je sočnica in spada v družino tolstic ali krasul. Za rast zahteva podobne razmere kot sedum in kalanhoja, ki prav tako spadata med sočnice ali sukulente. Njihova skupna značilnost so močni, mesnati in odebeljeni listi in stebla, v katerih so shranjene zaloge vode. 

Vrste eševerije

Eševerija je rod, ki vključuje približno 150 vrst in več kot 1000 kultivarjev.

Kosmata eševerija (Echeveria setosa) tvori liste v obliki žlice in spominja na vrtnico. Vsak list je prekrit z drobnimi, kratkimi belimi dlačicami, kar daje rastlini mehak videz. Pozno spomladi odrasla rastlina proizvede dolga cvetna stebla s čudovitimi rdečimi cvetovi z rumenimi konicami.

Za 'ghost echeverio' (Echeveria lilacina) so značilni bledi, srebrno-sivi mesnati listi, ki se v zimskih mesecih obarvajo roza. Rastlina v ustreznih pogojih proizvede bledo rožnate cvetove. 

Agavasto eševerijo (Echeveria agavoides) prepoznamo po sočnih živo zelenih listih z rdečimi konicami, ki tvorijo obliko rozete. Na pogled spominjajo na agavo, od koder tudi izvira njeno ime. 

Eševerija je nezahtevna sobna rastlina

Za eševerijo je primerno svetlo in suho okolje. Ker ne potrebujejo veliko pozornosti, so idealne rastline za tiste, ki nimajo veliko časa ali izkušenj z vzgojo sobnih rastlin. Poleg tega lažje prenesejo sušno obdobje, kot pa preveč vlage, zato vam ne bodo zamerile, če jih tu in tam pozabite zaliti. 

Nikoli ne pustite, da voda stoji na ali v rastlini, saj lahko to povzroči gnitje in razvoj glivičnih bolezni. S površine zemlje sproti odstranjujte tudi odmrle liste, saj ti zagotavljajo ugodne pogoje za razvoj škodljivcev. 

Zagotovite jim veliko dnevne svetlobe

Eševerije potrebujejo veliko svetlobe. Idealno vsaj štiri do šest ur močne, neposredne sončne svetlobe na dan. Če jim primanjkuje sonca, bo njihova rast usmerjena v višino, cvetovi pa se najverjetneje ne bodo razvili. V poletnih mesecih premaknite svojo rastlino na prosto, saj ji boste tako pomagali do lepše rasti. Intenzivna popoldanska sončna svetloba lahko povzroči sončne opekline, zato rastlino postavite v senco, ko je sonce najmočnejše.

Izberite dobro odcedno in porozno zemljo

Ta sukulenta potrebuje dobro odcedno in zračno zemljo, ki preprečuje, da bi se korenine preveč navlažile. Zanjo je ustrezna standardna mešanica za sajenje kaktusov, ki jo lahko najdete v večini drevesnic in vrtnih centrov. Mešanico za kaktuse lahko ustvarite tudi sami, tako da zmešate tri dele navadne zemlje za lončnice z dvema mericama grobega peska in eno merico perlita. Takšen substrat bo imel vse zgoraj opisane lastnosti, poleg tega pa bo njegov pH rahlo kisel, kar je prav tako ugodno za eševerijo.

Pazite, da rastlina nikoli ne stoji v vodi

Zalivanje je najbolj kritičen vidik pravilne nege te sobne rastline. Eševerija tako kot večina sukulent ne potrebuje veliko vode, a tudi ne mara biti presuha. Če se listi začnejo gubati, je to očiten znak, da potrebuje več vlage. Bolje je, da jo zalivamo večkrat po potrebi, kot da z vodo pretiravamo, saj lahko korenine hitro podležejo gnitju.

Preden jo zalijete, počakajte, da se zemlja popolnoma posuši. Ko je čas za zalivanje, jo dobro namočite, tako da pustite, da voda odteče skozi drenažne luknje v loncu. Odvisno od velikosti rastline ji v času rastne sezone namenite od pol do ene skodelice vode vsakih sedem do deset dni. Če pod loncem uporabljate podstavek, vedno izpraznite stoječo vodo, ki se nabere v njem. V poletnih mesecih eševerija pogosteje potrebuje zalivanje. Pozimi zalivajte le toliko, da preprečite nagubanje listov, to je približno enkrat na mesec.

Ne postavljajte je na prepih ali v vlažen prostor

Tako kot večina sočnic tudi eševerija uspeva v vročih in suhih razmerah, po drugi strani pa slabo prenaša nizke temperature, hladen prepih in preveč vlage. 

Povprečna temperatura in vlažnost sta v večini domov ustrezni, vendar eševerije ne postavljajte na vlažno mesto, kot sta kopalnica in pralnica. 

Ne gnojite je prepogosto

Redno gnojenje ni pogoj za uspevanje, saj je eševerija navajena rasti v tleh, revnih s hranili. Prepogosto gnojenje lahko povzroči opekline korenin. V obdobju aktivne rasti, torej spomladi in poleti, lahko gnojilo pripomore k lepši rasti, vendar pa z njim nikakor ne pretiravajte. Uporabite gnojilo za kaktuse in sukulente ali uravnoteženo tekoče gnojilo z nadzorovanim sproščanjem 20-20-20, razredčeno dva do štirikrat bolj kot običajno. Za mlade rastline uporabite gnojilo z nizko vsebnostjo dušika.