Širokolistne orhideje oziroma križanci iz rodu phalaenopsis, ki so v našem prostoru tudi najbolj razširjene, pogosto same od sebe razvijejo nove mlade rastlinice, ki jih nato sami lahko brez težav razdelimo, počakati moramo le, da posamezni poganjki postanejo dovolj razraščeni. Torej, da izoblikujejo nekaj mesnatih temno zelenih lističev ter imajo tvorjeni vsaj dve zračni korenini, ki naj bosta dolgi nekaj centimetrov. Večjo mlado rastlino kot posadimo, bolj je verjetno, da se bo razvila v močno in zdravo orhidejo.

Posajanja mladih rastlin se lotimo tako, da posamezne dovolj velike poganjke najprej ločimo od matične rastline, kar sicer storimo z rezanjem. Pozorni bodimo, da je rezilo razkuženo oziroma sterilno, saj se v nasprotnem primeru lahko hitro okužita obe rastlini. Tudi za del stebla, ki smo ga odrezali, je smiselno, da ga razkužimo z aktivnim ogljem in tako preprečimo morebiten vdor škodljivih organizmov v samo rastlino.

Nekaj centimetrov (cca. 4 do 5 cm) dolg košček stebla, na katerem se v pravokotni smeri razrašča mlada rastlina, nato položimo v substrat, primeren za tovrstne okrasne lončnice. Ta naj bo bolj fin, kot je za odraslo rastlino, a vseeno dovolj zračen. Orhidejo posadimo tako, da približno polovico zračnih korenin pustimo v zemlji, polovico pa zunaj. V našem primeru ima mlada orhideja denimo tri zračne korenine in od teh smo eno pustili zunaj, dve pa posadili. Ko je mlada rastlina posajena, jo zalijemo in odvečno vodo odcedimo, naslednja dva tedna pa rastlino le pršimo z vodo.