Kakšen občutek imate pozimi, ko se zbudite  zjutraj in je še tema, tudi popoldnevi so hitro temni? Poleg tega se vam zdi, da imate suho kožo, srbi vas v nosu? To ni nič nenavadnega za zimski čas. Ponavadi si prižgete luč, za suho kožo in nos pa poskrbita vlažna krema ter pršilo. 

Enako velja tudi za vaše sobne rastline. Tudi one čutijo, da je premalo svetlobe, manjka pa jim tudi vlage, ki je posledica zimske kurjave oziroma gretja. Tukaj pa so še nihanja temperature oziroma nižje temperature, ki pripelje do tega, da jih 'zebe v nogice'. Nihanja temperature lahko ubijejo sobne rastline tako enostavno kot daljša obdobja vročine ali mraza. V mislih imejte tudi, da rastline stojijo stran od hladnih oken ali virov toplote, kot so peči, kamini in radiatorji. 

Zaradi vsega tega gre veliko sobnih rastlin v nekakšno zimsko spanje: "Večina rastlin gre pozimi v obdobje mirovanja, kar pomeni, da se njihova rast upočasni. Ker je tudi zunaj manj svetlobe, temperature pa so pogosto nižje, rastline potrebujejo tudi manj vode in posledično zalivanja. Za večino rastlin se količina zalivanja skorajda razpolovi," mi razložita Tjaša Jarc in Tilyen Mucik, ki sta strast do rastlin prenesli tudi v profesionalne vode.

Številne naše najljubše sobne rastline prihajajo iz tropskih predelov, kjer je vlaga zelo visoka. Toda zaradi ogrevanja naših domov ponavadi vlažnost zraka drastično pade. Posledično se tako lahko na rastlinah pojavijo rjavi robovi ali pa se njihovi listi začnejo zvijati.  "Za večino sobnih rastlin se idealna vlažnost zraka v stanovanju giba med 40 % in 60 %. Težava so predvsem zimski meseci, saj se zračna vlaga zaradi kurilne sezone zniža in jo je treba dvigniti. To najbolj enostavno naredimo z rednim prezračevanjem prostora, uporabo vlažilcev zraka in pršenjem ali tuširanjem rastlin," tako svetujeta strokovnjakinji. Malenkost lahko vlago dvignete že, če združite rastline na kupu, zanimiva rešitev je tudi podstavek ali pladenj s kamenčki. Na ta pladenj ali krožnik razporedite več lončnic in na kamenčke nalijte vodo, dokler ne pride do vrha kamnov. Pazljivo, rastline ne smejo sedeti v vodi, kajti to lahko povzroči gnitje korenin, ko voda hlapi s tem poveča vlažnost okoli rastlin. Nekateri se poslužujejo tudi pršenja ali tuširanja rastlin, pri tem pa bodite previdni, kajti vse rastline niso zadovoljne z mokrimi listi, še posebno, če voda na listih zastaja. Zato mogoče pomislite na kakšen manjši ventilator, ki bo poskrbel, da bo vlaga krožila. Če pa želite narediti večje razlike v vlagi, potem je idealna rešitev vlažilec zraka, ki ne poskrbi samo za dobrobit rastlin, ampak tudi za vaše počutje. 

Za vlago je poskrbljeno, kaj pa svetloba?

"V zimskih mesecih je dobro rastline pristaviti bližje oknu ali drugim virom naravne svetlobe. Če teh primanjkuje, pa jim lahko še vedno nadomestimo svetlobo s posebnimi lučmi za spodbujanje rasti, tako imenovanimi 'growlighti'." Sonca je pozimi manj, poleg tega je tudi sama svetloba manj intenzivna. Po eni strani lahko pustite, da gredo rastline v mirovanje, to pomeni manjšo rast, tudi cvetele ne bodo več, vendar imejte v mislih, da jih morate tudi manj zalivati, ustavite se z gnojenjem. Kljub temu, da je na okenskih policah največ svetlobe, imejte v mislih, da je tudi bolj hladno.

Če želite, da so rastline aktivne tudi v zimskem času, pa razmislite o dodajanju luči za rast. Rastline za rast namreč uporabljajo določene dele svetlobnega spektra in večina naših gospodinjskih žarnic tega ne zagotavlja, zato morate imeti posebne sijalke, ki delujejo v spektru za rast rastlin. 

Oh, to zalivanje ...

"Večina rastlin gre pozimi v obdobje mirovanja, kar pomeni, da se njihova rast upočasni. Ker pa je tudi zunaj manj svetlobe, temperature pa so pogosto nižje, rastline potrebujejo zato tudi manj vode in posledično zalivanja. Za večino rastlin se količina zalivanja skorajda razpolovi." 

Najprej imejte v mislih, da se za zalivanje sobnih rastlin ne uporablja hladne vode. Uporabite vodo, ki je približno sobne temperature, s tem preprečite šok. Voda iz pipe je lahko pozimi hladnejša, zato naj stoji nekaj ur (ali pa dodajte malce mlačne vode), preden zalijete rastline. 

Upoštevajte, da imajo različne rastline različne potrebe po vodi. Na primer kaktusi in druge sukulente morda sploh ne potrebujejo zalivanja, medtem ko nekatere tropske sobne rastline morda zahtevajo bolj redno zalivanje. Površinska prst v lončku se lahko v zimskih mesecih hitreje posuši, vendar to ni dovolj dober pokazatelj, da rastlina potrebuje vodo. Zato v lonček potisnite prst, da ugotovite, koliko je prst suha ali mokra. Če je suha vsaj en centimeter ali dva pod površino, takrat šele zalijte rastlino.

Še ena stvar, na katero morate biti pozorni pozimi, to so škodljivci. Topli in suhi rastni pogoji namreč omogočajo, da se škodljivci hitro množijo, v zaprtih prostorih pa ni naravnih plenilcev, ki bi nadzorovali populacijo škodljivcev. Zato, ko zalivate rastline, preglejte tudi liste. 

Najbolj primerne rastline za zimo?

Kljub vsem zgoraj naštetim aktivnostim za povečanje zračne vlage ne moremo vedno zagotoviti idealnih pogojev. Pozimi nam zaradi razmer lahko delajo težave predvsem nekatere kalateje, palme in druge rastline s tenkimi listi, še dodati Tjaša in Tilyen: "Zato raje izbirajte med rastlinami, ki se dobro odzivajo na pomanjkanje zračne vlage, saj imajo debelejše povrhnjice listov. Med njih spada večina kaktusov, sukolent (sočnic) in hoy (voščenk)."

Za konec svetujeta še, da vsi, ki imate doma talno gretje ali mrzla kamnita tla, poskrbite, da čez zimo rastline dvignete na stojala ali poskrbite za plast perlita med sadilnim in okrasnim loncem, da si rastline ne prehladijo korenin.