Ko je manj sonca in svetlobe, se nam običajno prej začne spati, več časa počivamo in imamo manj energije. Tako nam očitno narekuje narava, saj je to čas, ko miruje tudi večina rastlin. Toda mnoge lahko naš dom še vedno poživijo z živopisanimi cvetovi. Za vas imamo pet idej. 

Jasmin

Najbolje uspeva v delu domovanja, kjer je pozimi največ sonca (kadar to seveda posije). Potrebuje toliko svetlobe, kolikor je lahko dobi.

V tem času rastline večinoma potrebujejo manj vode, a ko jasmin cveti, pazimo, da prst nikoli ni predolgo suha. Hkrati ne smemo z zalivanjem niti pretiravati.

Ko cveti, včasih mislimo, da se bo najbolje počutil v toplem okolju, ki ustreza nam. To ne drži. Jasmin moramo postaviti v prostor, ki je najhladnejši – denimo na hodnik. Nikakor naj ne bo blizu radiatorjev ali kamina, ne mara niti prepiha.

Če je zrak suh, lahko stopnjo vlage povečamo z vlažilcem. Drug način, da jasmin dobi dovolj vlage, je, da ga postavimo na podstavek, v katerega smo nasuli kamenčke in vlili vodo. Slednja bo izparevala, kamenčki bodo cvetni lonec držali nad vodo. Če bi rastlina prišla v neposreden stik z njo, bi to lahko povzročilo gnitje korenin.

Ciklama

Postavimo jo v prostor, ki ima veliko svetlobe. Toda ne izpostavimo je neposrednemu soncu. Pozimi je lahko na okenski polici, če jo bomo umaknili vsakič, ko sonce posije močneje. Kot jasmin tudi ciklama ne mara previsokih temperatur. Te lahko povzročijo, da neha cveteti. Prav tako jo torej postavimo v hladnejši prostor in stran od prepiha ali virov toplote.

Pazimo med zalivanjem. Naj se voda ne dotakne stebel in listov. Da bi se temu izognili, lahko z vodo napolnimo podstavek in dovolimo, da rastlina vodo posrka od spodaj navzgor. Čez nekaj časa preverimo, ali je prst vlažna. Takrat odlijemo višek vode v podstavku. Tudi ciklama ne mara presuhega zraka.

Ko neha cveteti, preide v stanje mirovanja. To je nujni del njenega življenjskega cikla, nikakor ne more cveteti vse leto. Njeni listi porumenijo in odpadejo. Mnogi neizkušeni lastniki takrat pomislijo, da so jo izgubili. Nekateri jo dobronamerno celo poskušajo rešiti z več vode in svetlobe, kar je napaka. Ko ciklama potrebuje počitek, jo prestavimo v hladen in temnejši prostor. Ne zalivamo je, dokler spet ne začne rasti.

Amarilis

Če želimo, da nas s cvetovi razveseljuje pozimi, mora jeseni počivati. Kot ciklama ima obdobje mirovanja, ko ne potrebuje zalivanja. Vsaj za šest do osem tednov ga ravno tako postavimo v hladnejše in temnejše okolje. Ko je čas, da spet zacveti, pa potrebuje čim več svetlobe in sonca. Najbolj idealen prostor je k jugu obrnjeno okno. Toda ko začne cveteti, pazimo, da rastlina ni več izpostavljena neposredni sončni svetlobi. Še vedno naj ima čim več svetlobe, toda odmaknite jo stran od okna. Da se cvetovi ne bodo nagibali le v eno smer, jo večkrat obračajte. Najlažje se je navaditi to narediti kar med zalivanjem. Ko cveti, res pazimo, da prst ne ostane predolgo suha. Hkrati z zalivanjem ne smemo pretiravati. Če se po zalivanju v podstavku nabere voda, jo odlijemo. Odcvetele cvetove odrežemo. Pozorni smo, ali stebla potrebujejo podporo.

Božični kaktus

Še ena rastlina, ki začne cveteti takrat, ko večina ostalih počiva, po čemer je tudi dobila ime. Pozimi potrebuje čim več svetlobe, ne pa tudi neposrednega sonca.

Ni puščavski, temveč tropski kaktus, zato pazimo, da dobiva dovolj vode. Ne pa tudi preveč. Zalijemo, ko prst postane suha.

Ko ne cveti, je zelo nezahtevna rastlina. Postopoma jo zalivamo vse manj. Nato večino časa pustimo, da je prst bolj suha. Nekje v septembru jo na ponovno cvetenje pripravimo tako, da je od 12 do 14 ur v temi, temperatura prostora mora biti hladnejša. Ko opazimo, da začenja cveteti, jo premaknemo v svetlejši in toplejši del domovanja, ki mora imeti še dovolj vlage v zraku.

Afriška vijolica

Kot ciklami ji ni všeč, če z vodo zalijemo še stebla in liste. Praktično nobena rastlina ne mara preveč zalivanja, afriška vijolica pa spada med tiste, ki se na to napako odzovejo še posebno negativno. Zato pazimo, da je njena prst res suha, preden jo zalijemo.

Ne sme biti izpostavljena neposredni sončni svetlobi, četudi ta pozimi ni močna. Če ima preveč sonca, lahko njeni listi porumenijo.

Ne mara niti prehladnega niti pretoplega prostora. Všeč ji je, če je v zraku dovolj vlage, vendar se lahko privadi tudi na bolj suh zrak. Lahko cveti kadar koli v letu.

In še …

Kar nekaj je izbire. A pozimi je treba biti toliko bolj pozoren, da rastline res postavimo v del domovanja, kjer so zanje najboljše razmere. Vrsta, ki se lahko poleti počuti odlično daleč stran od okna, bo pozimi morda bolje uspevala, če jo primaknemo bližje. Ali pa jo bomo morali od okna, ki gleda na vzhod, premakniti k oknu, ki gleda na zahod ali jug in ima več sonca. Poleti bi ta prostor lahko bil prevroč. Rastline je treba opazovati, saj pokažejo, kdaj jim okolje ustreza in kdaj ne.

V branje priporočamo še: