Solatnice so daleč najbolj priljubljena zelenjava, mednje pa sodijo solata, endivija, motovilec, radič ter rukola. Za vse je značilno, da imajo relativno kratko rastno dobo, pri prehrani pa večinoma uživamo sveže liste. Kakšne so njihove značilnosti in kako je treba z njimi ravnati? To zagotovo zanima vsakogar, ki jim na vrtu nameni gredico ali dve ali pa o tem še razmišlja. Najboljše pri solati je, da jo čez vrtno sezono lahko večkrat posadimo, hitro je užitna, še hitreje pa izgine z naših krožnikov. Poglejmo si, katere vrste so najbolj priljubljene pri nas. 

Endivija

Le kdo ne pozna endivije? Zeleni listi tvorijo polno glavo, njena srčika pa je rumena. Kanček grenkobe ji dodaja inulin, ki se nahaja v njenem mlečnem soku, sicer pa ima največ kalija, enake količine fosforja in kalcija, malenkost magnezija ter žvepla. Med vitamini je na prvem mestu vitamin C, sledita mu karoten ali provitamin A, tem pa vitamini iz skupine B. Uživamo jo surovo, v solati, lahko pa jo pripravimo še na druge načine, kar dobro vedo tudi ljubitelji presne hrane. Če jo shranimo v temnem, hladnem prostoru, se bo njena srčika obarvala rumeno. Priporočljiva je za sladkorne bolnike, saj snov intibin, ki se ravno tako nahaja v njej, znižuje količino sladkorja v krvi. Sicer pa poznamo več sort endivije – imenujejo se ascolana, debora, lavinia, maestro ter sabina.

Motovilec

Gre za solato, ki so jo včasih gojili kot zelišče. Izvlečke njenih korenin so uporabljali v zdravilne namene, dandanes pa velja za pravega znanilca pomladi. Bogat je s hranilnimi snovmi, vsebuje minerale in vitamine. Najboljši čas za setev motovilca je od sredine avgusta do sredine septembra. Ker je zelo odporen na nizke, zimske temperature, ga pobiramo od novembra pa do marca. Poznamo dve sorti: holandski in ljubljanski motovilec.

Radič

Njegov okus je intenziven, njegova barva močna. Radič se goji v deželah z blagimi zimami, saj med rastjo temperatura ne sme pasti pod 10 stopinj Celzija, ker se glava v tem primeru ne razvije popolnoma. Med njegove sestavine sodijo minerali (fosfor, železo, kalij, kalcij), provitamin A ter neizogibni vitamin C. Radič vsebuje grenčično snov intibin, ki se nahaja v belih rebrih njegovih listov. Trpko-grenak okus gre pripisati omenjeni snovi. Med vrstami radiča so letni, zimski in belgijski, med sortami pa adige precoce, brenta medio, brenta precoce, indigo, precocissimo perseo, ulisse medio ter božanski zeus.

Rukola

Je rukola zelišče ali solata? Kakor za koga, odvisno od okusa. V vsakem primeru pa gre za trdoživo solatno zelenjavo, ki ji nekateri pripisujejo tudi vlogo (sicer okusnega in jedilnega) plevela. Poganjki, ki dosežejo velikost do pol metra, bodo zagotovo našli svoj prostor na vrtu. Listi so suličaste oblike, cvetovi pa drobni, kremno rumene barve. Mladi listi veljajo za najokusnejše, pri starejših rastlinah pa postanejo grenki. Zato je treba imeti na voljo dovolj mladih listov – z odščipavanjem poganjkov se pospeši rast stranskih stebel, na katerih zrastejo mladi listki. Rukola je nadvse zdravilna rastlina; poznali so jo že stari Rimljani, ki so iz te solatne zelenjave pripravljali sirup proti kašlju ter zdravilo skorbut. Sorta rukole ima lepo ime – venera.

Solata

Zanjo so primerna rodovitna tla, ki zadržujejo vodo. Gre za počasi rastočo enoletno vrtnino, rastlino hladnih predelov, ki je pri višjih temperaturah nagnjena k prezgodnjemu cvetenju. To je zelo zdrava in osvežilna zelenjava, ki so jo poznali že v antičnih časih, ko je veljala za pravo sredstvo, s pomočjo katerega se doseže miren in čvrst spanec. Pripisovali so ji moč lajšanja bolečin. Vsebuje vitamine C, B in E, na seznamu mineralov pa so kalcij, železo, magnezij, natrij in kalij. Je pa prava vaba za škodljivce – zelene in koreninske uši, gosenice, lazarje in polže, zato jo je treba pazljivo negovati. Pozornost bo poplačana s polno skledo zdravja.