Setev sončnic

Višje sorte sončnic so primerne za njive in vrtove, medtem ko nižje sorte lahko gojimo v večjih posodah, koritih in na okrasnih gredicah. So hitro rastoče rastline, zato jih na prosto sejemo in sadimo proti koncu aprila ali cel maj. Metka in Tina sta vzgojili kar nekaj sadik sončnic, saj imata, kot pravita, zelo požrešne polže, ki jim mlade sončnice še posebej teknejo. Sadike sončnic vzgojimo tako, da v platojčke ali korita posadimo po dve semeni skupaj in ko vzklijeta, pustimo lepšo rastlino. Po približno treh tednih so sadike nared, da jih presadimo na prosto. Seveda jih lahko posejemo direktno v zemljo na prosto, in sicer ravno tako po dve semeni skupaj 2 – 4 centimetre globoko. Sicer jih sejemo na razdaljo 20 centimetrov. Če imamo na vrtu še vrste, naj bo med vrstami 45 centimetrov razdalje. Lahko jih posejemo tudi bolj na gosto in jih kasneje presadimo. Če naš vrt radi napadajo požrešni polži ali pa ptice, moramo sončnice zaščititi.

Zanimivo o sončnicah

Sončnice cvetijo od julija in septembra. Čudoviti rumeni cvetovi so pravzaprav socvetja, ki vsebujejo 'nešteto' majhnih cvetkov. Za sončnice je značilno, da se ravnajo po soncu. Pojav se strokovno imenuje heliotropizem in ga lahko opazujemo, ko so rastline še v popkih in so stebla bolj prožna. Ko se sončnice razcvetijo, pa se ponavadi obrnejo proti vzhodu. Rastlinski hormoni avksini se kopičijo v večjih količinah na senčni strani in zato tam sončnice rastejo hitreje. Nato se zgodi, da se nagnejo na nasprotno, torej na sončno stran. Ker sončnice rastejo hitro in se sonce žez dan premika, imamo zato občutek, da soncu sledijo.

In še ena zanimivost, sončnice imenujejo tudi bioakumulatorji, saj nase iz tal vežejo različne toksine. Imajo tudi veliko sposobnost črpanja vode iz tal, zato jih ponekod uporabljajo za izsuševanje močvirnatih območij.

Zaščita semen in pobiranje

Kot rečeno nas cvetoče sončnice razveseljujejo celo poletje, ko pa na vrata potrka jesen, postnejo glavice težke, se upognejo in začnejo se tvoriti semena. Ta semena niso še takoj zrela, zato jih moramo zaščititi pred požrešnimi pticami, če želimo imeti kaj od pridelka. Najbolje je, da zaščitimo kar cele glavice. Izberemo materiale, ki na nek način dihajo oziroma prepuščajo sončne žarke, toploto in da omogočimo kroženje zraka. Idealna je protiinsektna mreža, uporabimo pa lahko tudi stare raztrgane hlačne nogavice.

Sicer pa so sončnice nared za pobiranje, ko se glavice upognejo, peclji (in tudi glave) postanejo najprej rumenkasti, nato rjavkasti. Zrelih naj bo vsaj dve tretjini semen. Ta so ponavadi črna, siva ali pa 'zebrasta'. Če nas preseneti slabo vreme, je najbolje odrezati kar cele glavice s peclji vred. Do konca jih posušimo nekje na toplem in zračnem mestu. Iz sončničnih semen med drugim lahko izdelate pogače za ptice.