Tina in Metka sta se odpravili na Štajersko na ekološko kmetijo k Bernardi in Petru, ki se zadnja tri leta ukvarjata z gojenjem špargljev. Kot je povedala Bernarda, na njihovi kmetiji prisegajo na zelene šparglje, saj je njihova vsebnost mineralov in vitaminov višja in tudi okus je intenzivnejši. Obstaja seveda več vrst špargljev in tudi pri njih jih raste kar nekaj.

Nasad špargljev

Če želite tudi vi na vrtu gojiti šparglje, jih kar posadite, nikar ne odlašajte. Potrebujete košček zemlje s sončno lego, naj bo zaščiten pred vetrom in z dobro pripravljeno prstjo, ta naj bo odcedna. Morate se zavedati, da bodo na tem mestu šparglji rastli zelo dolgo. Nikar pa jih ne sadite tja, kjer so prej rasle korenovke ali gomoljnice. Boste pa pri vzgoji potrebovali tudi malce potrpljenja. Kar nekaj časa bo namreč preteklo, da boste lahko lasten pridelek rezali prvič. Sicer šparglje lahko posadite na več načinov.

Pomladna setev špargljev

Marca ali aprila lahko posejete semena špargljev. Uporabite lončke ali namenske platojčke oziroma multiplošče. Semena na rahlo prekrijte s prstjo, zalijete ali popršite, zaradi enakomernejše vlažnosti je priporočljivo lončke oziroma platojčke prekriti s folijo – tako bodo semena lažje vzklila. Kmalu bodo zrastle male rastline, ki na začetku spominjajo na smrečice. Če ste setev zamudili, nič hudega, sadike so na voljo tudi v vrtnarijah. Ne glede na to, ali ste sadike vzgojili sami ali ste jih kupili, jih je dobro enkrat do avgusta presaditi na prosto. No, nekateri jih imajo v lončkih vse do naslednje pomladi, ko jih posadijo na prosto kot enoletne sadike.

Sajenje špargljev na prosto

Najpogosteje se pravzaprav ljudje odločajo, da sadijo enoletne sadike. A kdaj sploh začeti in kako se opravila lotiti? Kot v 8. oddaji 4. sezone Vrtičkanje pojasnjuje Peter, je nasad najbolje zasnovati zgodaj spomladi. Najprej morate, kot rečeno, izbrati primerno zemljišče. Ker so šparglji relativno občutljivi oziroma je njihov koreninski sistem nagnjen h glivičnim obolenjem, je priporočljivo, da izberete dobro odcedna in lažja tla. Nato naredite sadilni jarek, ki naj bo globok okoli 15 do 20 centimetrov za zelene šparglje, širina dna pa naj bo enaka širini lopate oziroma okoli 30 centimetrov.

Če imate dovolj prostora, si lahko tudi vi omislite pravi nasad, lahko pa šparglje posadite tudi na vrtu. V tem primeru je pametno, da izberete prostor nekje ob ograji, kjer vam ne bodo v napoto. Šparglji namreč rastejo dolgo, celo 20 let. Za družino, ki šteje le dva člana, zadostuje okoli 15 špargljev, sicer pa je odvisno tudi od tega, kako pogosto se bodo znašli na vašem krožniku. Tudi na vrtu naj bo razdalja kar velika, a brez skrbi, vmes lahko zasadite dobre sosede.

Dobri sosedje špargljev so krompir, solata, motovilec, špinača in paradižnik (ta odganja špargljevo muho).

Slabi sosedje špargljev so česen, čebula, por drobnjak in meta. 

Oskrba špargljev

Kar zadeva pridelavo, šparglji niso preveč zahtevna zelenjadnica, a če želite zdrav in bogat pridelek, vas čaka kar nekaj dela. Kot svetuje Peter, je treba zgodaj spomladi zrahljati zgornji sloj zemlje in vrste razpleveliti. Če je treba, šparglje, kot rečeno, zalivajte, v rezalni sezoni pa jih režite in znova odstranjujte plevel. Po končani rezi se začne intenzivnejša skrb za varstvo rastlin; takrat namreč rastline akumulirajo hranila za naslednjo sezono. Kar zadeva gnojenje, gnojite prvič ob sajenju, pozneje pa znova spet enkrat do začetka julija oziroma bolje prej. Če boste namreč gnojili prepozno, vam bodo začeli odganjati brsti, torej 'nastavki' za naslednjo sezono. Poskrbeti pa morate tudi za bolezni in škodljivce. Peter v ta namen uporablja pripravek iz njivske preslice (zaradi visoke vsebnosti kremena), in sicer ga naredi kot čaj in ga poškropi po rastlinah.

V jesenskem času, po navadi je to konec oktobra, ko šparglji olesenijo, jih je najbolje kar pokositi. Če bi želeli domača semena, je takrat tudi idealen čas, da jih shranite in vam bodo zagotovo prav prišla naslednje leto. Dobro je tudi, da olesenele ostanke odmaknete od nasada (lahko jih tudi zberete na kup in zakurite ter s tem preprečite raznos glivičnih obolenj).
Čeprav je v zadnjem času zelo razširjena uporaba zastirke, ki se je poslužujeta tudi Tina in Metka, pa je Bernarda in Peter ne uporabljata. Sploh v spomladanskem času, če je padavin veliko, lahko namreč dodatna vlažnost pospeši razvoj glivičnih obolenj na rastlinah, v primeru zastirke pa je tudi rez nekoliko otežena.

Rez špargljev

Če boste za šparglje lepo skrbeli, boste nagrajeni z bogatim pridelkom. Je pa tudi pri rezanju rastline potrebne nekaj previdnosti. Pri špargljih je vedno najbolje, da jih uživamo čim mlajše. Režite tiste, ki so primerne velikosti, in jih skušajte čim prej porabiti, saj že v 48 urah izgubijo veliko zdravilnih učinkovin. Pazite še, da ima rastlina dobro sklenjen vršiček, iz spodnjega dela, če ga stisnete, pa se mora pocediti sok.
V trgovinah po navadi najdemo lične šopke s 'popolnimi' in skoraj enakimi šparglji, kar pa ne pomeni nujno, da so tudi kvalitetni. Kriterij kakovosti pri špargljih, pa tudi drugih rastlinah, je živost. Ni torej najpomembnejše, da so šparglji na izgled popolni.

Pa še nekaj ... Čeprav boste neučakani, špargljev prvo leto po setvi še ne boste mogli rezati. Pravzaprav se poganjkov ne reže prvi dve leti, tretje leto se režejo nekje do dva tedna, četrto leto do štiri tedne, pozneje pa lahko tudi do osem tednov, odvisno od kondicije nasada. Če šparglji prerastejo primerno velikost za rezanje, jih morate ravno tako porezati, saj boste s tem spodbudili rast novih poganjkov. Ko boste opazili, da debelina poganjkov počasi slabi, je čas, da nehate rezati. Rastline, ki ostanejo, lahko zrastejo tudi do dveh metrov in nastanejo pravi grmi z drobnimi igličastimi listi.