Vse o vzgoji špargljev na domačem vrtu si lahko preberete TUKAJ, tokrat pa vam podrobneje predstavljamo uporabnost in zdravilnost špargljev.

Blagodejni učinki

Poznali so jih že 500 let pred našim štetjem, in sicer na območju Črnega morja in Male Azije. Uporabljali pa so jih tako v prehrani kot v zdravilstvu. Rimljani so bili nori nanje in ravno oni so krivi, da se je o njih začelo govoriti v Evropi. Sok špargljev so namreč mešali v ljubezenske napoje in verjeli, da kdor poje več špargljev, ima več ljubimcev.

Zaton rimskega imperija je pomenil tudi konec uporabe špargljev. Kar naenkrat so izginili, izginilo pa je tudi zanimanje zanje. Preporod so doživeli v srednejm veku, pa še to le na mizah tistih, ki so pripadali višjemu sloju. Kralji, plemiči, vojvode in premožnejši meščani so jih naravnost oboževali. Aromatičen vonj, zapeljiv okus in fantastičen izgled jih je popolnoma prepričal.

In zakaj jih uživamo danes? Seveda tudi nam ustreza prijeten okus, poleg tega so šparglji zelo lahko prebavljivi in zaradi nizke vsebnosti ogljikovih hidratov in maščob zelo primerni za dietno prehrano. Ne vsebujejo holesterola, so pa tudi dober diuretik in tako pospešujejo izločanje vode. Zatorej so odlična hrana za ledvične bolnike in tiste, s povišanim krvnim pritiskom. Zaradi neprebavljivih dolgih vlaken lahko učinkujejo tudi kot odvajala.
Šparglji so bogati z vitamini A, B in C, vsebujejo pa tudi železo, fosfor, kalcij, mangan, asparagin, eterična olja, jantarno kislino in izredno veliko folne kisline. Predvsem so znani po svojem diuretičnem delovanju in po čistilnem učinku na sečila. Poleg tega pa izboljšujejo prebavo, odpravljajo utrujenost, živčnost in pomanjkanje koncentracije, hkrati pa blažijo tudi nekatere zdravstvene težave.

Sicer pa pomagajo tudi pri slabem vidu, krepijo sluznico v telesu, živčevje, delujejo pomlajevalno in poživljajoče, polepšajo lase in kožo, pospešujejo delovanje možganov, krepijo imunski sistem, preprečujejo vnetja, pospešujejo nastajanje hormonov, preprečujejo zaprtost.

Uporaba v kuhinji

Šparglje lahko uporabimo za pripravo juh, solat, omlet, testenin, rižot, zelenjavnih jedi, enolončnic, pit in mesnih jedi. Če jih postrežemo za predjed, jih prelijemo z različnimi polivkami ali omakami. Odlični so tudi kot priloga k mesnim ali ribjim jedem.
Najbolje jih je pripravljati sveže, nato zamrznjene in šele nato konzervirane. Na začetku priprave jim moramo odrezati ali odlomiti oleseneli del, gojene šparglje pa moramo tudi olupiti, saj imajo debelo lupino (bele olupimo do vršička, zelene pa olupimo samo spodaj). Olupimo jih šele tik pred kuhanjem, saj se zelo hitro izsušijo. Sveži šparglji so nedvomno najboljši, ko jih zgolj na hitro pokuhamo ali popražimo, saj tako ohranimo njihovo barvo, obliko in okus. Kuharski mojstri jih v ta namen kuhajo tako, da jih povežejo v snope in postavijo v ožji lonec tako, da se stebla kuhajo v vodi, vršički pa v sopari. Bele šparglje kuhamo 15 do 20 minut, zelene 10 do 15 minut, divji pa so še hitreje skuhani, saj so bolj tanki.

Številne okusne recepte s šparglji najdete TUKAJ!