Najbrž se vsi spomnimo otroštva, ko smo ob trebušnih težavah pili kamilični čaj, a kamilica ima poleg te še vrsto drugih uporabnih značilnosti. Že v starih časih je veljala za zdravljenje ran in želodca, v agrikulturi pa se lahko uporablja tudi kot rastlina, ki blagodejno vpliva na rast drugih posajenih rastlin, zlasti tistih z eteričnimi olji, kot sta bazilika in meta. Kamilico je dobro saditi v bližino fižola, saj nase privablja uši, izvrstno pa se obnese tudi ob kapusnicah, krompirju in poru. Kamilica kali na svetlobi, zato mora biti pripravljena površina čim bolj ravna. Seme posadimo jeseni ali spomladi v vrste, ki so med seboj oddaljene 45 cm, cveti pa od junija do avgusta. Dobra novica je, da uspeva na vseh tipih tal, posejete pa jo lahko v sončni in polsenčni legi. Nabiramo jih le v sončnih dneh, saj imajo v deževnih in meglenih dneh kamilice manj olja.

Kamilica se uporablja tudi v kozmetiki, zlasti v šamponih za svetle lase. Kot olje za kopel ali telo blaži srbenje zaradi kožnih izpuščajev, kot krema in obrazna voda pomirja razdraženo, pordelo in občutljivo kožo, dodana ustni vodi pa pomirja razdraženo sluznico in dlesni. V zdravilni prsti z eteričnim oljem mirte jo uporabljamo kot obrazno masko za občutljivo, vendar nečisto kožo.

Seveda pa ne moremo mimo uporabe kamilice za pomiritev prebavil, prav tako pa blaži zaprtje. Pripravlja se kot zeliščni čaj, in sicer v količini dveh čajnih žličk posušenih cvetov za skodelico čaja. Kamilice imajo poleg številnih zdravilnih lastnosti tudi pomirjevalni učinek.