Veliki dežen je kobulnica, ki v višino lahko zraste tudi do 4 metre. Je izjemno nevarna invazivna tujerodna rastlina, ki so jo k nam preselili z območja Kavkaza. Sadili so ga po botaničnih vrtovih kot okrasno rastlino in na nekaterih zasebnih vrtovih, od tod pa se je razširila na širše območje. Povprečna 'odrasla' rastlina proizvede okoli 20.000 semen, ki padejo na območje tudi okoli 10 metrov stran od rastline oziroma s pomočjo vetra še dlje. Kaljiva so do 7 let, kar pomeni, da tudi ko odstranimo glavno rastlino, lahko nove kalijo še naslednjih 7 let. Rastlina običajno cveti med junijem in oktobrom.
Ambrozija: nevarno predvsem avgusta!
Vse o ambroziji
Najbolj alergene rastline pri nas
Ob stiku s to rastlino najprej občutimo srbečico, nato pa nastanejo velikanski mehurji; kot pri opeklinah. Rane se dolgo celijo, lahko se zabrazgotinijo, v skrajnih primerih pa lahko pride tudi do slepote. Iz ZDA prihaja vest o hudih opeklinah, ki jih je ob stiku z rastlino utrpel 17-letni fant Alex Childress. V bolnišnico so ga pripeljali z opeklinami 2. in 3. stopnje. Childress, ki za počitniško delo pomaga pri urejanju okolice, je v stik z rastlino prišel, ko jo je pomotoma porezal. Sprva ni čutil ničesar. Zvečer se je stuširal in si začel drgniti obraz. »Najprej me je malo srbelo, malo kože se je luščilo. Nato so z mene odpadali celi kosi kože,« je izjavil za medije. V bolnišnici je preživel nekaj dni, zdaj pa se bo moral 6 mesecev izogibati soncu.
Nevarnost pravzaprav izhaja iz njegovega soka, ki se nahaja v vseh delih rastline. Toksična kemikalija, znana kot furanokumarin ob izpostavljenosti sončnim UV žarkom povzroči hude opekline. Če pride koža v stik s to snovjo, ni več zmožna ščititi se pred UV žarki. Pojav imenujemo fitofotodermatitis, kar je podoben učinek kot pri antibiotikih, ki povečajo občutljivost kože na sonce.
Več o nevarnih tujerodnih rastlinah preberite TUKAJ
Ko mehurji izginejo, lahko ostanejo brazgotine.
Težava je, da je precej podoben navadnemu deženu, ki ni strupen. Ta lahko v višino zraste do 2 metra, torej za polovico manj od orjaškega. Orjaški lahko zacveti, ko seže okoli 1,5 metra visoko, največji njegovi listi pa so lahko veliki tudi več kot en meter. Manjše liste orjaškega dežena prepoznamo po nazobčanem robu (navadni dežen nima nazobčanih robov listov) in tem, da so list močno deljeni. Orjaški se od navadnega razlikuje tudi po steblu. Medtem ko je steblo navadnega posuto z drobnimi bodičkami in je zelene ali rahlo rdečkaste barve, so pri orjaškem bodice bolj izrazite, na steblu pa so prisotne še rdeče pikice.
Kje pri nas ga najdete?
Pred časom smo že poročali, da se rastlina razrašča tudi na območju Slovenije. Našli so ga vzdolž regulacijskega kanala v Črni vasi na ljubljanskem barju. Pred vami je nekaj priporočil, kako ravnati, ki so jih že pred časom pripravili pri Zavodu Symbiosis in so objavljena na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor.
Kako se ga znebiti?
Lahko se lotimo mehanske odstranitve, a je treba biti izjemno previden in se ustrezno zaščititi. Večnamenski kombinezon za delo s kemikalijami ali za vodo nepropustne hlače in vetrovka ter zaščitne rokavice in čevlji so obvezni. Če pride sok v stik s kožo, lahko utrpimo resne opekline. Dobro je zaščititi tudi obraz in glavo s čelado z vizirjem.
Vsako rastlino posebej je treba izkopati, košnja pa ni primerna, saj rastlina hitro spet odžene in lahko zacveti že isto leto še enkrat. Z lopato z ostrim robom moramo koreninski sistem presekati okoli 15 cm pod zemljo in tako onemogočimo, da bi rastlina znova pognala. Rastlina utegne, kot smo že omenili, iz raztrošenih semen na širšem območju vzkliti v naslednjih sedmih letih nove rastline, zato je treba območje podrobno pregledovati in v primeru, da se zraste nova rastlina, to odstraniti, še preden vzcveti.
Druga možnost je s herbicidi, a s tem poškodujemo tudi druge rastline v okolju, zaradi česar ta metoda ni najprimernejša.
Kaj z ostanki?
Če rastline še niso odcvetele, jih preprosto prepustimo, da se razkrojijo. Če so deloma vzcvetele, kobule odstranimo in jih zapakiramo v plastično vrečko ter na primernem mestu zažgemo, s čimer onemogočimo, da bi semena na kraju, kamor bi jih zavrgli, dozorela in se raztrosila po okolici.
Kot še opozarjajo v poročilu, moramo po končanem delu paziti tudi na to, kako ravnamo z orodjem, ki smo ga uporabljali. Toksini iz soka rastline so aktivni še približno 24 ur. Zaščitno opremo (razen rokavic, ki jih zavržemo) operemo, čim prej se oprhamo, pred tem pa se nikakor ne izpostavljamo soncu ter ostanemo oblečeni v dolge hlače in dolge rokave.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV